»Dva odstotka BDP za obrambo je nerealno«

Pravzaprav bi moralo biti že vse dogovorjeno. Članice Nata so se pred tremi leti na vrhu v Walesu strinjale, da bodo zaradi nesorazmerij znotraj zavezništva svoje vojaške izdatke do leta 2024 dvignile na najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Novi ameriški predsednik Donald Trump, ki je v Belo hišo prišel šele tri leta kasneje, torej ni zahteval nič novega, ko je Natu grozil, da ZDA ne bodo več brezpogojno branile vseh članic povezave, če te ne bodo pripravljene odločneje razbremeniti Američanov in prispevati bistveno več za svojo obrambo. Kljub temu pa v zavezništvu vse od Trumpovih robatih izjav o »obsoletnosti Nata« in samo pogojni veljavi 5. člena pogodbe ves čas vre. To se dogaja, čeprav sta oba njegova ključna ministra, tako zunanji Rex Tillerson kot obrambni James Mattis, že večkrat povedala, da Nato za ZDA tudi v prihodnje ostaja ključni element kolektivne varnosti in da se v čezatlantskem zavezništvu ne bo spremenilo nič bistvenega. Generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu zagotovo ni preprosto, ko mora v takšnih razmerah ves čas demonstrirati enotnost povezave in složnost evropskih članic do zahtev Washingtona. Njegove težave so toliko večje, ker večina evropskih članic, ki za obrambo tudi zaradi še vedno prisotnih posledic finančne krize dajejo bistveno manj od zahtevanih dveh odstotkov BDP, ne ve, kje sploh vzeti ta denar, in ker se je zadnje čase zahtevi po dveh odstotkih, deloma tudi že predvolilno, uprla celo velika Nemčija. 

Gabrijelovo soliranje

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki je letos po vseh nemških predvolilnih rokadah izgubil položaj predsednika socialdemokratske stranke (na čelu SPD ga je zamenjal donedavni predsednik evropskega parlamenta in kanclerski kandidat Martin Schulz), je namreč pred pomembnimi srečanji ministrov Nata, ki potekajo v okviru priprav na bližajoči se vrh predsednikov držav in vlad, ki naj bi se ga konec maja prvič udeležil tudi novi ameriški predsednik Donald Trump, presenetil z izjavo, da dva odstotka za Nemčijo nista tako samoumevna, kot bi se komu zdelo.

Čeprav sta ameriški zunanji minister Tillerson in generalni sekretar Nata Stoltenberg vztrajala pri svojih zahtevah, je za nemškega socialdemokratskega politika povečanje nemških izdatkov za obrambo s sedanjih 1,2 odstotka na dogovorjena dva, »popolnoma nerealno«. To bi namreč pomenilo skorajda podvojitev na več kot 70 milijard evrov, kar je več, kot za obrambo daje Rusija.

»Ne poznam nobenega politika v Nemčiji, ki bi verjel, da je to v naši državi dosegljivo, tudi če bi bilo zaželeno,« so Gabrielovo bruseljsko izjavo citirale agencije. Čeprav je nemška kanclerka Angela Merkel med nedavnim obiskom pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na tiskovni konferenci povedala, da so se članice Nata »v Walesu obvezale do leta 2024 izpolniti dvoodstotni cilj« in da Nemčija »deluje v tej smeri, saj je lani svoje izdatke za obrambo povečala za osem odstotkov«, je njen socialdemokratski zunanji minister konec prejšnjega tedna v Bruslju torej vztrajal, da »sklepi Nata nikakor ne pomenijo samoumevnih in brezpogojnih dveh odstotkov«. Po njegovem je treba znati »pravilno citirati« sklepe vrha, kajti po njegovem so članice Nata med vrhom v Walesu 2014, ki sta se ga udeležila kanclerka Merklova in njegov predhodnik (sedanji nemški predsednik) Frank-Walter Steinmeier, zgolj obljubile, da si bodo v prihodnjih desetih letih prizadevale odpraviti nesorazmerja, ki obstajajo v Natu. Cilj torej obstaja, ne pomeni pa, da ga je mogoče uresničiti zgolj s slepim oklepanjem »dveh odstotkov BDP«.

Raztegljiva dva odstotka

Nemški socialdemokratski zunanji minister je že večkrat poudaril, da zgolj »več denarja še ne pomeni več varnosti«. Koliko so te njegove izjave že vpete v nemško predvolilno tekmo in priprave na septembrske parlamentarne volitve, je seveda težko ugotoviti. Kljub vsemu pa se je mogoče strinjati z njegovimi trditvami, da dogovorjene razbremenitve Američanov in pravičnejše delitve stroškov za skupno obrambo znotraj Nata ne kaže reducirati zgolj na proračunske milijarde za oboroževanje.

»Nemčija ta trenutek daje zelo veliko denarja za begunce, ki so prišli zato, ker so vojaške intervencije spodletele in ker po njih ni bilo nikakršne stabilizacije razmer,« je dejal minister, kar je po njegovem najboljši dokaz, »da se ne kaže zanašati samo na milijardne proračunske izdatke za obrambo«. Nemčija zato že od samega začetka »bitke za dva odstotka« vztraja, da bi bilo nujno pri izdatkih za obrambo upoštevati tudi sodelovanje v mirovnih misijah na tujem, stroške s preprečevanjem islamskega terorizma in celo vrsto drugih prizadevanj za večjo varnost in preventivno odvračanje nevarnosti. Vendar pa znotraj zavezništva pod pritiskom novega ameriškega predsednika še vedno velja, da morajo vse zaveznice najkasneje do konca maja, ko naj bi Trump dopotoval na prvo srečanje s šefi držav ali vlad članic Nata, pripraviti konkreten načrt, kako nameravajo do leta 2024 uresničiti postavljeni cilj in zagotoviti dva odstotka BDP za obrambo. S tem se strinja tudi nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen (CDU), ki je že med Gabrielovimi bruseljskimi »izvajanji« dala jasno vedeti, da »to, kar velja za vse članice Nata, velja tudi za Nemčijo«, in da zavezništvo »nikoli ni delovalo tako, da bi si drugi prizadevali, nekdo tretji pa bi soliral«.