Dvomljivi finančni posli škofije Eichstätt

Berlin – Katoliško cerkev v Nemčiji pretresa nov finančni škandal. Iz bavarskega Eichstätta poročajo, da je zaradi nezavarovanih kreditov v ZDA v nevarnosti desetina premoženja tamkajšnje škofije, nekdanji finančnik pa je v priporu.

Po aferi, ki jo je z več kot 30 milijoni evrov za svojo rezidenco pred leti sprožil nekdanji limburški škof Franz-Peter Tebartz-van Elst, Katoliški cerkvi v Nemčiji spet grozi finančni škandal. Eichstättski škof Gregor Maria Hanke je zaradi suma poneverb in podkupovanja prek münchenske odvetniške pisarne naznanil nekdanjega namestnika finančnega direktorja svoje škofije, poročajo lokalni in drugi mediji. Ni še znano, koliko denarja je izgubljenega na Bavarskem, škofijski predstavnik za tisk pa je že potrdil sporne investicije v Teksasu in na Floridi. Dvainpetdesetletni osumljenec, ki naj bi okrog 48 milijonov evrov vložil v tamkajšnja nezavarovana nepremičninska posojila, skupaj s svojim poslovnim partnerjem sedi v preiskovalnem zaporu. Domnevajo, da nadrejeni niso bili obveščeni o obsegu in tveganosti teh poslov.

V javnosti so se že prej pojavljale govorice o dvomljivih finančnih poslih, ko so prvič izostala odplačila kreditov, pa so v škofiji ukazali pregled finančnega poslovanja in se odločili za kazensko ovadbo. Škof je dejal, da nameravajo pri razjasnjevanju primera tesno sodelovati s preiskovalci. V Eichstättu še preverjajo, kaj vse se je v preteklosti dogajalo z njihovim premoženjem, a obljubljajo brezpogojno razjasnitev in kazensko pravno obravnavo primera. Pravijo, da niso sokrivci, ampak žrtve, ni pa še jasno, koliko omenjenega premoženja bodo lahko vrnili domov.

Nemški katoliški voditelji so že po izbruhu limburškega škandala obljubili večjo razvidnost svojega finančnega poslovanja in vsega premoženja. Nadškofija München in Freising, v katero spada tudi škofija Eichstätt, je tako leta 2016 predstavila svoje premoženje, ki naj bi bilo visoko kot v nadškofiji v Kölnu, a so pri tej s 3,4 milijarde evrov leta 2014 prikazali manjše premoženje. Nadškofija Paderborn je objavila za štiri milijarde evrov premoženja, pri teh in drugih pa velja, da je vsega težko oceniti. Nemške cerkve največ denarja za svoje delovanje dobivajo iz cerkvenega davka ter državnih prispevkov za pouk, saj imajo cerkvena poslopja veliko zgodovinsko in uporabno vrednost, a jih je težko primerjati z »običajnimi« nepremičninami.

Zadnja finančna kriza pa bi morala tudi upravitelje cerkvenega premoženja prepričati v tveganost nepremičninskih poslov brez zavarovanja in še posebno v ZDA, kjer je v nepremičninskem sektorju tudi izbruhnila zadnja finančna kriza. Po informacijah medijev Süddeutsche Zeitung, NDR in WDR naj bi šlo za trideset dvomljivih posojil, ameriški partner pa naj bi bil nemškega rodu, kar še povečuje sume o nepravilnostih.

Katoliška cerkev v Nemčiji je že v preteklosti utrpela več finančnih škandalov, a kaže, da niti zdaj ne bo olajšanja. Nadškofiji Freiburg grozi 160-milijonsko poplačilo za dolga leta napačno obračunane pokojninske prispevke zaposlenih, hamburška nadškofija pa je pred kratkim naznanila sedemdeset milijonov dolga. V finančnih težavah naj bi bile tudi nekatere druge škofije in v cerkvenih krogih se bojijo, da bo marsikje treba zatiskati pas.