Dvorno upiranje »nepogrešljivi Evropejki« Merklovi

Berlin – »Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Evrope«, ki s kratico Pegida Nemčijo pretresajo že več kot leto dni, so se tudi sinoči zbrali v Dresdnu. Na obletnico kristalne noči, ko so nacisti v Nemčiji in Avstriji razbijali judovske trgovine in sinagoge, je več kot osemdeset tisoč ljudi zaman zahtevalo prepoved zborovanja.

Pegida je na začetku leta že skoraj zastala zaradi neonacističnih očitkov na račun ustanovitelja Lutza Bachmanna, huda begunska kriza pa ji spet daje krila. Gigantski naval iz Sirije, Afganistana in od drugod pustoši tudi po nemškem političnem odru, potem ko se je konec prejšnjega tedna že zdelo, da je krščanskodemokratska kanclerka s privolitvijo v hitro preverjanje upravičenosti do azila pometla po njem. Minister za notranje zadeve Thomas de Maizière pa zdaj zahteva omejitev priseljevanja družinskih članov tudi upravičenih azilantov in v Berlinu je spet završalo.

Minister za notranje zadeve »samoumevno« uživa zaupanje kanclerke, je v ponedeljek na novinarsko vprašanje pomirjal njen predstavnik za tisk Steffen Seibert, de Mazière pa ni prvič udaril po krhkem ravnotežju nemške begunske politike sredi navala več sto stotisoč ljudi z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije. Prav 61-letni nekdanji obrambni minister je septembrsko odločitev za odprtje meja za na Madžarskem nastanjene begunce označil za zunaj nadzora in znano je, kdo je to odločitev sprejel.

Krščanskodemokratska kanclerka vztrajno poudarja, da so begunci množično prihajali že prej in bi prihajali tudi brez njene odločitve. Večina analitikov se strinja, da je ta preprečila morebitne množične tragedije sredi Evrope, begunski val pa ne pojenja in javnost je vsak dan bolj zaskrbljena.

Angela Merkel je odločanje o begunski krizi medtem prenesla v kanclersko palačo, krizni štab vodi njen šef kabineta Peter Altmaier, a so ministra za notranje zadeve že podprli finančni minister Wolfgang Schäuble, bavarski prvak Horst Seehofer iz CDU sestrske krščanskosocialne CSU in številni drugi vodilni konservativci. »Človeško lahko razumemo, da hočejo begunci pripeljati svoje družine, odgovorni v Nemčiji pa morajo razmisliti, kaj to pomeni ob predvidenih tristo tisoč beguncih iz Sirije,« meni visoki krščanskodemokratski politik Thomas Strobl.

Njegov kolega Christian von Stetten svari pred »stoletno napako«, britanski Economist pa je Angelo Merkel skoraj istočasno imenoval »nepogrešljiva Evropejka«, ki v begunski krizi kot ena redkih ohranja evropske vrednote. »V Franciji se François Hollande niti ne pretvarja več, da vodi celino, zmagoslavno spet izvoljeni David Cameron Veliko Britanijo spreminja v malo Anglijo, Matteo Renzi je prezaseden s komatoznim italijanskim gospodarstvom. V svojem desetem letu na oblasti pa gospa Merklova zraste z vsakim pretresom.« Britanski komentatorji verjamejo, da je kanclerka celo za ruskega predsednika Vladimirja Putina edini evropski voditelj, s katerim se je vredno pogovarjati, čeprav je prav ona orkestrirala sankcije zaradi Ukrajine.

Po Emnidovi raziskavi javnega mnenja bi kanclerkina unija CDU/CSU ta čas dobila le 36 odstotkov glasov, kar je več kot pet odstotkov manj kot na zadnjih volitvah, Pegidi bližnja Alternativa za Nemčijo, ki jo celo eden od njenih ustanoviteljev primerja z neonacisti, pa skoraj devet odstotkov in na vzhodu države celo štirinajst. »AfD je edina stranka v Nemčiji, ki neposredno izkorišča predsodke dela prebivalstva do tujcev,« verjamejo izpraševalci. Koalicijski socialdemokrati ostajajo pri 26 odstotkih, morda tudi zato, ker so se vsaj doslej odločno zavzemali za begunce, zdaj pa celo njihov nekdanji kancler Gerhard Schröder verjame, da so zanje potrebni kontingenti. Očitno tudi kanclerka meni, da zdaj ni čas za koalicijska prerekanja. Poročali smo že, da se njena vlada pripravlja na vse morebitne scenarije s tako imenovane balkanske poti in da v zaupnem poročilu o ilegalnih priseljencih potsdamskega Strateškega centra za skupne analize ilegalnih migracij (Gasim), ki ga je objavil časopis Welt am Sonntag, ne izključujejo niti begunskega »juriša na meje«, če bodo države Zahodnega Balkana zaradi vse večjega navala beguncev zaprle svoje meje.

Drugi scenariji predvidevajo nove begunske poti skozi Bolgarijo ali z ladjami od Albanije do Italije, a tudi v primeru učinkovitejšega zavračanja Grčije računajo s še večjim navalom beguncev. Samo v Jordaniji naj bi se polovica tja pregnanih Sircev že odločala za pot naprej, več kot devetdeset odstotkov teh proti Evropi. Morda tudi zato notranji minister de Mazière že predlaga, da bi bilo treba pri vsakem sirskem beguncu preveriti, ali si v resnici zasluži azil, potem ko je vlada za varne države že razglasila vse z Zahodnega Balkana. »De Maizière razmišlja naprej,« izjavlja visoka krščanskodemokratska političarka Julia Klöckner.

»Za našo državo, za našo kulturo, za naše otroke, priključite se!« medtem na Facebookovi strani pozivajo prvaki Pegide, tisoči pa so v ponedeljek zvečer na dresdenskih ulicah spet napadali kanclerko in njeno begunsko politiko. Orožje jim v roke daje kar državna statistika, ki poroča, da je samo po septembru v najjužnejšo deželo Bavarsko vstopilo več kot štiristo tisoč beguncev, polovica od teh je sirskega rodu.