Tiskane izdaje
Bruselj – Parlamentarni »potujoči cirkus« se bo na pot spet odpravil v ponedeljek. Plenarno zasedanje parlamenta EU bo v Strasbourgu in bo trajalo do četrtka. Na dnevnem redu je brexit, poslanci bodo razpravljali o globalizaciji, nagovoril jih bo novi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres.
Evropski parlament zaseda v alzaškem glavnem mestu dvanajstkrat na leto. Več tisoč poslancev, uradnikov, prevajalcev, tolmačev, časnikarjev in drugih se iz Bruslja z vlaki in avtomobili odpravi v okoli 400 kilometrov oddaljeni Strasbourg. Tamkajšnji prostori so izkoriščeni le 42 dni na leto. Četudi živimo v digitalni dobi, tovornjaki še vedno prevažajo več ton različnih aktov. V Bruslju so le manjša zasedanja parlamenta, največ dela je v odborih. Absurdna ureditev – parlamentarne prevajalske in administrativne službe delajo tudi v Luxembourgu – se zdi nedotakljiva. Evropski parlament vsako leto sprejema različne izjave, da mora Unija glede tega poiskati bolj racionalno rešitev. A učinka ni. Aprila so spet opozorili na stroške zaradi geografske razpršenosti institucij, ki po ugotovitvah računskega sodišča znašajo 114 milijonov evrov na leto. Po neki drugi študij znašajo do 204 milijone. Kar 78 odstotkov vseh službenih poti parlamentarnega osebja je povezanih s tremi lokacijami. Ocenili so, da zaradi selitev nastane od 11.000 do 19.000 ton izpustov ogljikovega dioksida.
Zadovoljnih s položajem skoraj ni. S širitvijo pristojnosti parlamenta je vse več sestankov s predstavniki drugih institucij. Bolje bi bilo, če bi več dela potekalo v njihovi neposredni bližini. Tudi predstavniki drugih institucij morajo potovati na seje v Strasbourg in zato se stroški le še povečujejo. S selitvami v Strasbourg se parlament ne izolira samo od institucij, ampak tudi od bruseljskih nevladnih organizacij, predstavništev članic, medijev. Potujoči cirkus je že tako ena glavnih točk kritik delovanja Unije. Ne samo v Združenem kraljestvu.
Tudi poslanci proti selitvam
Delovanje v treh mestih je posledica zapletene zgodovine. Strasbourg velja za nekakšen prvi pravi sedež, skozi desetletja se je vse več dejavnosti selilo v Bruselj. Skoraj polovica zaposlenih je v Luxembourgu. Med poslanci je naklonjenost končanju mesečnih selitev velika. A ena od večjih frustracij parlamenta je, da ne more sam odločati niti o lastnem sedežu. Odločanje imajo v rokah članice in obvezna strasbourška zasedanja so zapisana v evropski pogodbi.
Poslanci zahtevajo od vodstva parlamenta, naj pripravi časovni načrt za enoten sedež. V zadnjem, aprilskem sklepu so opozorili še na priložnost po odločitvi Britancev za brexit. Vprašanje sedeža so povezali s selitvijo evropskih agencij s sedežem na Otoku. Skratka: če bi se Francija odpovedala strasbourškemu sedežu, bi, denimo, lahko dobila prestižno evropsko agencijo za zdravila (Emo), ki že več kot dve desetletji deluje v Londonu. Pristojna je za odobritev zdravil, ima okoli 900 zaposlenih, med njimi so številni strokovnjaki.
Ne le boj za vir prihodkov, ampak tudi za prestiž
Sedež Eme po brexitu si želijo dobiti številne države članice. Tam, kjer bo njen sedež, bodo številna zasedanja in sestanki na različnih ravneh, na katera vsako leto pride več deset tisoč ljudi. Širile se bodo odvetniške pisarne in predstavništva farmacevtskih družb. Strasbourg ima dovolj infrastrukture: primerna stanovanja, šole, prometno povezanost. Mesto leži ob nemško-francoski meji in je mednarodno, v njem je sedež Sveta Evrope. Uporabljali bi lahko prostore parlamenta. Nekateri predlagajo, da bi parlamentarci še vedno enkrat na leto simbolično zasedali v Strasbourgu.
Tudi druga agencija s sedežem v Londonu, evropski bančni organ, bi se lahko preselila v Francijo. Kljub govoricam, da bi bil novi predsednik Emmanuel Macron pripravljen sprejeti takšno kupčijo, je do zdaj ostalo le pri ugibanjih in parlamentarnih predlogih. Za Strasbourg sedež evropskega parlamenta ni samo vir prihodkov – v tamkajšnjih hotelih se cene nočitev med zasedanji podvojijo – ampak tudi prestiž. »Sedež evropskega parlamenta ni agencija, ki bi jo zamenjali kot preprogo,« je bentila evropska poslanska iz Strasbourga, republikanka Anne Sander.
Tudi strasbourški župan Roland Ries je v Dernières Nouvelles d'Alsace pisanje o menjavi sedeža parlamenta za agencijo za zdravila označil za fantaziranje. Strasbourg naj bi gotovo ostal edino francosko mesto, v katerem je sedež katere od velikih institucij EU. V parlamentarnih krogih sicer ocenjujejo, da bi rešitev vsaj na papirju lahko bila uresničljiva. A spreminjanje evropske pogodbe je velik zalogaj. In tudi Luksemburg, kjer deluje kopica služb EU in so tri mesece na leto ministrska zasedanja sveta EU, bi se lahko počutil ogroženega in začel žugati z vetom.
