Tiskane izdaje
Skopje – Čeprav so mnenjski voditelji albanskih strank Besa in Demokratične unije za integracijo (DUI) hodili v iste šole in na iste fakultete, se ne morejo sporazumeti brez mediatorjev. Besa je zaslužna za srečanje albanskih strank v Tirani, ki so povod za množične demonstracije v Makedoniji.
Nesoglasja med albanskimi strankami DUI, Besa in Zveza za Albance niso le voda na mlin prvaku VMRO-DPMNE Nikoli Gruevskemu in predsedniku države Gjorgjeju Ivanovu, temveč imajo za posledico dolgotrajno dogovarjanje s Socialdemokratsko zvezo Makedonije (SDSM), kar le še poglablja globoko politično krizo. Besa je menda težka 45 milijonov evrov, financirajo pa jo Turčija, Iran in Katar. Kaj je predmet spora med albanskimi strankami in kaj sploh hoče Besa, ki je bila ustanovljena konec leta 2014, smo poskušali razvozlati v pogovoru s podpredsednikom stranke Zeqirio Ibrahimijem in generalnim sekretarjem Afrimom Gashijem.
Afri Gashi. Foto: Tomi Lombar
Gruevski in Zaev
Kot je pojasnil Ibrahimi, Besa ni sprejela predloga DUI za srečanje v Skopju, na katerem bi pripravili albansko platformo, ker ne priznava njenega voditelja Alija Ahmetija za legitimnega predstavnika Albancev v Makedoniji. Vodstvu DUI so sporočili, da bodo v parlamentu podprli vse njihove predloge, ki bodo v interesu albanske manjšine. Zaradi vztrajanja albanskega premiera Edija Rame so se odzvali na poziv iz Tirane, kjer so podpisali albansko platformo.
Ibrahimi še zagotavlja, da platforma ne vsebuje ničesar, česar niso obljubili albanskim državljanom že v predvolilni kampanji. Zahtevali so, da albanščina postane uradni jezik in da se v državi zagotovi ekonomska enakost, ter podprli posebno tožilstvo in integracijo Makedonije v EU in Nato. Po njegovem je Ivanov zlorabil dejstvo, da je bila platforma podpisana v Tirani, kot alibi za svoje ravnanje, ker je brez zadržkov dal mandat za sestavo vlade Gruevskemu, čeprav je bila platforma že podpisana. Ibrahimi je poudaril, da gre za boj med Gruevskim in prvakom SDSM Zoranom Zaevom, ki se bojita, da bosta končala v zaporu, če ne bosta zmagala. Kot je dejal, je v Makedoniji vse mogoče, tako da lahko konča za rešetkami tudi Zaev, čeprav je pomiloščen. V Strumici so tako na oblast naslovili pobudo, naj ga zaprejo, oblast pa se ves čas vrti v krogu, da bi našla vzrok za njegovo aretacijo.
Albanci nočejo velike Albanije
Na vprašanje, kaj zahteva Besa, je Ibrahimi odgovoril: »Lajtmotiv je redefinicija države. V Makedoniji je problem, ker je monoetnična država kljub multietničnemu prebivalstvu. Makedonija je država Makedoncev in drugih. Čeprav v njej živi več kot 20 odstotkov Albancev ter številni Turki, Romi, Srbi, Bošnjaki in Vlahi, Makedonci vztrajajo, da je Makedonija država makedonskega naroda. Če nam bo uspelo državo redefinirati, bo bolj napredna in učinkovita. Zato zahtevamo čimprejšnje zaprtje etničnih vprašanj ter integracijo multietnične Makedonije v EU in Nato. Tako se bomo lahko skupaj posvetili reševanju eksistenčnih problemov državljanov, kar bo zagotovilo mir in stabilnost v državi.«
Foto: Tomi Lombar
Če je sprememba ustave v funkciji boljše države, se je vprašal Gashi, zakaj ne bi spremenili ustave. Kot je pojasnil, je največji problem Makedonije, ker živi v dveh sistemih, ki so ju Makedonci in Albanci vsilili drug drugemu. Ibrahimi ga je dopolnil s pojasnilom, da je bila leta 1991 ustava vsiljena Albancem, kar je privedlo do oboroženega konflikta leta 2001, ko je bil Makedoncem vsiljen ohridski mirovni sporazum. Gashi in Ibrahimi sta poudarila, da Besa želi, da v Makedoniji ne bi bilo nobenih vsiljenih idej. Zato se zavzema za dialog med Albanci in Makedonci, ki bi imel za cilj kreiranje političnega sistema, s katerim bi bili zadovoljni vsi. Rezultat bi bila delujoča država. Ibrahimi in Gashi sta še poudarila, da nočejo pravic, ki bi jih Makedonci občutili kot vsiljene, temveč želijo Makedonijo osvoboditi teh frustracij.
Po mnenju Ibrahimija je te cilje mogoče doseči po mirni poti, vendar morajo Albanci prepričati Makedonce, da se zavzemajo le za uspešno Makedonijo in da nočejo velike Albanije. Pojasniti jim morajo, da ne podpirajo albanskih separatistov, temveč želijo le uživati enake pravice. Ibrahimi je priznal, da jim Makedonci še vedno ne verjamejo, da ne želijo svojih ciljev doseči z nasilnimi sredstvi. Čeprav jih je mogoče doseči po mirni poti z dialogom in izmenjavo argumentov, Ibrahimi še pravi, da to ne gre čez noč, ampak je proces dolgotrajen. Po njegovih besedah je treba Makedoncem tudi pojasniti, da je dovolj potrpljenja med Albanci, ki bi bili še bolj strpni, če bi videli, da proces poteka.
Ali Makedonci želijo
Zeqirija Ibrahimi. Foto: Tomi Lombar
Gashi je še povedal, da si Besa prizadeva povrniti zaupanje Albancev v državo in Makedoncev v Albance. Čeprav se zavzema za sporazum o redefiniciji političnega sistema, se zaveda, da še ni pravi čas za začetek tega procesa. Ibrahimi je poudaril, da je treba najprej rešiti politično in institucionalno krizo. Skupne zahteve vseh albanskih strank so dvojezičnost, ekonomska enakopravnost in pravna država, razlike med njimi pa so glede podaljšanja mandata posebnega tožilstva. Po Ibrahimijevih besedah se DUI zavzema zanj s figo v žepih, ker so ogroženi tudi njeni voditelji. Besa in DUI se razlikujeta tudi v odnosu do države, ker DUI gleda nanjo, kot da ni njihova, in jo izrablja le za lastno bogatenje.
Ibrahimi in Gashi sta prepričana, da sta se VMRO-DPMNE le navidezno sprli zaradi posebnega tožilstva, ker tudi DUI ni v interesu, da aktivno deluje. Po njunem bo DUI isto igro igral s SDSM, javno bodo za posebno tožilstvo, dejansko pa ne, ker sta bili obe vladajoči stranki vpleteni v kriminalna dejanja v zadnjem desetletju. Sklenila sta z besedami, da Ahmeti izkorišča razmere, v katerih se je znašel prvi mož SDSM Zoran Zaev, tako da bo verjetno poskrbel za odlaganje sprejetja ustrezne zakonodaje in oviral preiskave, kar bo imelo za posledico, da bodo koruptivna dejanja zastarala.
