Tiskane izdaje
Strasbourg − Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v primeru Perinçek proti Švici odločilo, da je švicarsko sodišče z obsodbo in globo zaradi zanikanja armenskega genocida poseglo v svobodo govora turškega politika Doğuja Perinçka. Odločilo je, da politik, ki je leta 2005 med obiskom Švice dejal, da je »armenski genocid mednarodna laž«, ni širil sovraštva ali toliko ranil dostojanstva armenskega ljudstva, da bi moral zato kazensko odgovarjati.
Sodniki ESČP so z desetimi glasovi proti sedmim odločili, da švicarsko sodišče leta 2007 ne bi smelo Perinçka obsoditi zaradi rasne diskriminacije. Kot so zapisali v razsodbi, v svojih javnih nastopih ni širil sovraštva ali prezira do žrtev dogodkov iz leta 1915, pravzaprav je večkrat poudaril, da so Turki in Armenci pred tem stoletja živeli v miru. Pripadnikov armenske skupnosti ni zmerjal z lažnivci ali o njih širil stereotipov. Najbolj ostre besede in obtožbe pa so bile usmerjene neposredno proti »imperialistom«.
Odločitev velikega senata strasbourškega sodišča, na katero ni pritožbe, temelji tudi na predpostavki, da zanikanja armenskega genocida ne gre enačiti z zanikanjem holokavsta. Zaradi zgodovinskih razlogov lahko namreč sodišče te v nekaterih državah avtomatsko obravnava kot obliko spodbujanja k sovraštvu. Opozorili so tudi, da ESČP ni pristojno za to, da odloči, ali se je leta 1915 zgodil genocid. To je naloga mednarodnega kazenskega sodišča.
Turčija tudi stoletje po krvavih dogodkih zanika, da so tedanje otomanske oblasti poskušal iztrebiti celotno armensko ljudstvo. Po njihovih trditvah je v bratomorni vojni (in ne genocidu) umrlo 500.000 Armencev, žrtve pa da so bile v enakem obsegu tudi na turški strani. Armenci medtem vztrajajo, da je tedaj ugasnilo 1,5 milijona življenj, žrtev genocida, in ne vojne. Temu je doslej pritrdilo tudi dvajset držav po svetu.
