Tiskane izdaje
Medtem ko množice obiskovalcev svetovne razstave v Milanu več ur čakajo pred fantazijskimi paviljoni, da bi si ogledale spektakle, ki jih je pripravilo 145 držav, so evropski odločevalci pol leta v senci Expa razpravljali, kako z raziskavami in inovacijami zagotoviti varno in kakovostno hrano za vse Zemljane.
Na predvečer svetovnega dneva hrane so predstavili štiri priporočila, ki bodo tlakovala pot dolgoročni evropski strategiji za raziskave in inovacije v kmetijstvu. Predstavil jih je Franz Fischler, predsednik znanstvenega upravljavskega odbora Evropske unije, ki ga je evropska komisija ustanovila za ta namen. V video sporočilu jih je podprl tudi generalni sekretar OZN Ban Ki Moon, ki je posebej poudaril pomen malih kmetov in socialnih inovacij za zmanšanje zavržkov hrane.
Evropska unija mora promovirati sistemske pristope, je nekdanji evropski komisar za kmetijstvo Fischler strnil prvo priporočilo. To pomeni, da mora spodbujati in investirati v interdisciplinarne raziskave, ki bodo prinesle celovite rešitve – ne le rešile ene težave, denimo povečale kmetijske pridelave, in prinesle nove, kot je onesnaženje ali prehransko revna hrana. Drugo priporočilo je združitev novih in obstoječih znanj o prehranski varnosti, ki bi spodbudila tako angažma politične in znanstvene javnosti kakor tudi civilne družbe.
Mednarodni panel
Tretje priporočilo se nanaša na oblikovanje inovacijskega okolja. Zdajšnja pot prehajanja inovacij v prakso je prepočasna, izboljšati je treba prenos raziskav v prakso, je poudaril Fischler in dodal, da bi morale biti spodbude inovacijam vključene v vse finančne mehanizme Evropske unije.
Zadnje, četrto priporočilo je oblikovanje mednarodnega telesa, pod okriljem katerega bi potekale razprave o vlogi inovacij za večjo prehransko varnost in kjer bi se beležil napredek na tem področju. Odbor je v razpravo ponudil tri možne oblike takšnega telesa, sam pa se zavzema za ustanovitev mednarodnega panela za prehransko in prehrambno varnost po vzoru medvladnega panela za podnebne spremembe.
Evropska unija je ambiciozno temo svetovne razstave Nahraniti planet, energija za življenje, izkoristila za izpostavitev inovacij pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti. V ta namen je že leto in pol pred odprtjem Expa ustanovila znanstveni upravljavski odbor iz vrst agrarnih ekonomistov, predstavnikov mednarodnih organizacij in civilne družbe, predseduje pa mu nekdanji evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler.
Odbor je oblikoval dokument, v katerem je izpostavil sedem raziskovalnih področij, pri katerih bi evropska znanost lahko najbolj prispevala k zagotovitvi prehranske varnosti. Torej hrane, ki je kakovostna, uravnotežena in predvsem pridelana trajnostno, so poudarili govorci na konferenci. To je skladno tudi z novimi cilji trajnostnega razvoja, ki so jih prejšnji mesec sprejeli svetovni voditelji v New Yorku.
Izboljšanje zdravja prek kakovostne prehrane
Vzporedno se je v okviru Expa zvrstilo 200 znanstvenih dogodkov. Na šestmesečnem javnem posvetovanju pa je bilo posredovanih 306 predlogov; kot glavni izzivi so bili najpogosteje navedeni izboljšanje zdravja ljudi prek kakovostne prehrane, zmanjšanje izgub in odpadne hrane ter trajnostno upravljanje s kmetijskimi površinami.
Štiri priporočila, opisana v poročilu Evropska raziskovalna in inovacijska agenda za globalno prehransko in prehrambno varnost, bodo vključena v dolgoročno evropsko strategijo za raziskave in inovacije v kmetijstvu, ki bo predstavljena januarja prihodnje leto v Bruslju. Govorci na konferenci pa so jasno povedali, da bosta ključno vlogo pri njihovi uresničitvi imeli evropska unija in komisija s spremembo svojih politik. Podpreti jih bosta morali tudi finančno.
Pripravljenost za to sta na konferenci v Milanu že izrazila evropski komisar za raziskave, inovacije in znanost Carlos Moedas ter evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan. Slednji je dejal, da bo treba ob povečanju števila prebivalstva za dve milijardi do leta 2050 obseg kmetijske proizvodnje povečati za 60 odstotkov, vendar pri tem ne smemo pozabiti na okoljsko odgovornost kmetijstva. »Pridelati bo treba več, porabiti manj. Kmetje imajo odgovornost zaščititi okolje, zato jih je treba opolnomočiti za uporabo raziskav in inovacij. Večje ambicije kličejo po izdatnejšem financiranju v raziskave s področja kmetijstva, zato je EU podvojila finančni znesek za raziskave v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020.«
Delovni program za obdobje 2016-2017, ki je bil predstavljen prejšnjo sredo, po Hoganovih besedah namenja 600 milijonov evrov za raziskave s področja kmetijstva in prehrane. Od tega bo 420 milijonov evrov namenjenih za trajnostno prehransko varnost in 370 milijonov evrov za pospešitev večstranskih sodelovanj. Iz programa razvoja podeželja pa bo za trajnostni razvoj podeželskih območij na voljo 128 milijonov evrov. »S tema dvema finančnima tokovoma bomo zaprli razkorak med raziskavami in prakso ter prinesli znanje neposredno kmetom,« je dejal Hogan.
