EU bo še naprej trda pogajalka na področju bank

Ljubljana – Dogovor o prehodnem obdobju je zelo zmanjšal možnosti »trdega brexita«, kar za britanska podjetja pomeni nekaj olajšanja. Kljub temu so nekatera že zmanjšala svojo prisotnost na Otoku. Tudi Evropska unija ne bo zlahka popustila pri možnostih za prosto delovanje bank.

»Ponedeljek je bil dober dan za proces, povezan z brexitom. Vedeli smo, da podjetja resno načrtujejo tudi za primer, da bi se odhod iz EU zgodil brez dogovora o trgovini. Tveganje za tak izid sicer še ni popolnoma odpravljeno, vendar daje dogovor o tranziciji podjetjem na voljo dvajset dragocenih mesecev, da se pripravijo,« je včeraj povedala Carolyn Fairbairn, generalna direktorica združenja britanske industrije CBI. »To je tudi prvič, da je pragmatizem dobil prednost pred politiko,« je dodala.

Britanske podjetniške organizacije bodo zdaj pozornost namenile predvsem vsebini prihodnjih odnosov z Evropsko unijo. Posebno pomembno je, kakšna bo možnost za dostop na trg EU27 za različne storitvene dejavnosti, predvsem finančne. Storitve so glavni zaposlovalec v Veliki Britaniji, finančni sektor ustvari kar enajst odstotkov BDP in je tudi največji izvoznik. Storitve do zdaj niso bile vključene v »tradicionalne« sporazume o prosti trgovini, britanski gospodarstveniki pa pričakujejo, da bo dogovor z EU27 vključeval tudi to. »Zelo hitro bomo napredovali proti končnemu dogovoru, zato je zelo pomembno, da predstavimo model usklajene regulative, ki bo našim storitvenim sektorjem omogočil ustrezen dostop,« je povedala Fairbarnova, ki je nastopila na finančni konferenci.

Vendar pa v financah in bančništvu dogovor ne bo tako preprost, kot si želijo v Veliki Britaniji – predvsem pa je negotovo, ali bo izpolnil vsa njihova ključna pričakovanja. Včeraj je v medije »ušel« osnutek gradiva, ki ga ministri za finance EU27 pripravljajo kot del pogajalskih izhodišč. Iz njega je razvidno, da bo Evropska unija vztrajala, da bo samostojno določala pogoje za dostop britanskih bank na skupni trg po brexitu. »Ekvivalenčne mehanizme in odločitve bo enostransko določala in uveljavljala Evropska unija,« naj bi po poročanju Reutersa pisalo v dokumentu.

V praksi to pomeni, da bo EU nasprotovala poskusom Velike Britanije, da za prihodnost določi pravila, ki bi vsebinsko čim bolj spominjala na zdaj veljavni sistem »potnih listov«. Po njem finančna ustanova, registrirana v Veliki Britaniji, svoje storitve lahko neomejeno ponuja tudi v drugih državah članicah. Za čas po brexitu bo EU določila pogoje za ohranjanje finančne stabilnosti in nadzorovala, da finančne ustanove iz »tretjih držav« delujejo znotraj pravne ureditve EU27. Dokument določa, da bi si obe strani morali prizadevati za prosto trgovino pri blagu in storitvah, vendar bi »ekvivalenco« britanske regulative presojala EU, prav tako se o vsebini svojih pravil ne bi posvetovala z Londonom.

Če gre pri financah večinoma še za pogajalska izhodišča, so nekatera industrijska podjetja že sprejela odločitve, ki bodo imele trajne posledice. Eno od sedmih podjetij iz EU, ki ima dobavitelje v Veliki Britaniji, je del svojih naročil že preselilo drugam, je pokazala anketa, ki jo je opravil Chartered Institute of Procurement & Supply. Skoraj četrtina britanskih podjetij namerava zmanjšati število zaposlenih, da bi tako zmanjšala stroške, povezane z brexitom.

Več kot desetina podjetij iz EU je po glasovanju junija 2016 del delovnih mest že preselila iz Velike Britanije, 22 odstotkov britanskih podjetij pa je v anketi, ki je vključila več kot 2000 menedžerjev, poročalo o težavah s sklepanjem pogodb z evropskimi podjetji za nakupe oziroma dobave po marcu prihodnje leto, ko bo Velika Britanija formalno zapustila EU.