Begunska kriza: »EU je danes kot Sovjetska zveza«

Berlin - Nemčija in Avstrija zaradi begunske krize zahtevata izredni vrh EU, so ob obisku avstrijskega kanclerja pri nemški kolegici sporočili v Berlinu. Državi v prvi vrsti krize se zavzemata­ tudi za boljši dialog s Turčijo, kar kaže na spremembe evropskih in mednarodnih razmerij zaradi nemirne evropske soseščine.

Kanclerka Angela Merkel in njen avstrijski gost Werner Faymann se zavzemata za boljši dialog s Turčijo, ki ji opazovalci pripisujejo sokrivdo za sedanji begunski naval v Evropo. Bavarski premier Horst Seehofer, prvak sestrske stranke iz unije CSU/CSU Angele Merkel, bi se o položaju v Siriji, od koder prihaja velik del beguncev, pogajal tudi z Rusijo, pa čeprav ruskega zaveznika Bašarja al Asada obtožujejo krivde za izbruh državljanske vojne, z vojaškimi okrepitvami v Siriji pa Moskva tudi neposredno posreduje na Bližnjem vzhodu. Če po aneksiji Krima in nestabilnem položaju v Ukrajini to zelo skrbi prozahodno usmerjene Evropejce,­ drugi zaradi ameriške »politike unilateralne pasivnosti« pod predsednikom Barackom Obamo (Bret Stephens) upajo na rusko pomoč pri vračanju bližnjevzhodne stabilnosti, četudi brez spodbujanja zahodnih idealov in vrednot.

»To ni več moja država«

Kanclerka Angela Merkel medtem nakazuje skorajda osebno prizadetost ob napadih na njeno politiko do beguncev. »Če se bomo morali opravičevati, ker smo v sili pokazali prijateljski obraz, to ni več moja država!« To so zelo dramatične besede za političarko, ki je najprej odprla meje beguncem, potem pa jih je morala zaradi pritiska domačih zaveznikov in evropskih partnerjev tako tesno zapreti, da je vsaj začasno konec celo schengenskega režima prostega gibanja v osrednjih državah EU.

Kako globoka čustva vzbujajo sedanja kriza in njeni evropski odmevi, dokazuje tudi njen avstrijski gost, ki je primerjal madžarsko obravnavanje beguncev z nacističnimi deportacijami Judov. »Pošiljanje vlakov z begunci drugam, kamor so mislili, da gredo, nas spominja na najtemnejša poglavja zgodovine naše celine,« je Werner Faymann povedal za revijo Der Spiegel.

Jezna madžarska vlada je poklicala na zagovor avstrijskega veleposlanika ter avstrijskega kanclerja obtožila »kampanje laži«. Budimpešta pa zdaj beguncem, ki nezakonito prestopajo njene meje, dejansko grozi z zaporom, potem ko je premier Viktor Orbán Nemčijo že prej obtožil zaostrovanja begunske krize z obljubami zatočišča. »Ti begunci ne prihajajo k nam z vojnih območij, ampak iz taborišč v sirskih sosedah, kot so Libanon, Jordanija in Turčija, kjer so bili na varnem.« Madžarski premier je za nemški Bild zagotovil, da bi tudi sam povabil v svoj dom begunsko družino, če to ne bi spodbudilo prihoda neštetih novih. Po njegovem prepričanju Evropa milijonskega priseljevanja ne bi preživela.

Tudi nemški in drugi opazovalci razčlenjujejo globoke pretrese, ki jih prinaša Evropi begunska kriza. Alina Poljakova iz ameriške ustanove Atlantic Council meni, da Evropa zdaj žanje sadove nesposobnosti ustvarjanja evropske državljanske identitete, zaradi česar marsikje dvigujejo glave skrajno desničarske in nacionalistične politične sile. Če bi bile v Franciji danes predsedniške volitve, bi voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen morda zmagala v prvem krogu, pa čeprav bi se v drugem njeni nasprotniki najbrž združili. Na Madžarskem je druga najmočnejša stranka skrajno nacionalistični Jobbik, v ljudske stranke se razvijajo tudi avstrijski, danski, finski ali švedski nacionalisti. Če je oče evropskega združevanja Jean Monnet govoril, »da ne ustvarjamo koalicije držav, ampak ljudi«, Marine Le Pen pravi: »EU je danes kot Sovjetska zveza, ni je mogoče izboljšati. Moramo jo pustiti propasti in potem zgraditi Evropo svobodnih nacij.«

Človekoljubje in nadzor nad položajem

V takšnem položaju se bo kanclerka še naprej zavzemala za vseevropski odgovor na begunsko krizo in je skupaj z avstrijskim kolegom prepričana, da še naprej ne bi smeli pustiti na cedilu ljudi, ki iščejo zatočišče. Angela Merkel in Werner Faymann verjameta, da sta hkrati mogoča človekoljubje in nadzor nad položajem. »Vedno znova pravim, da nam lahko uspe in da nam bo uspelo!« zagotavlja Angela Merkel. V njeni Nemčiji pa spet dviga glavo odkrito prorusko gibanje Pegida, v svoji leipziški različici celo nasilno, kot so lahko v ponedeljek zvečer v prestolnici vzhodnonemške dežele Saška Anhalt doživeli policisti. Okrog 500 skrajnih desničarjev jih je napadlo s kamenjem in steklenicami, miroljubni niso bili niti dvakrat številnejši protidemonstranti. Te številke niso primerljive z zimskimi Pegidami, Legidami in drugimi v zborovanji proti priseljencem, sedanji izbruh begunske krize pa bo morda vsaj na vzhodu Nemčije preglasil sramoto po razkritju prohitlerjevskega obraza ustanovitelja Lutza Bachmanna.

V torek je evropsko sodišče presodilo, da Nemčija lahko zavrne socialno pomoč državljanom drugih držav EU, ki nikoli niso delali v državi, pa čeprav bodo morali premisliti vsak primer posebej. Če bi lahko v Nemčiji (ali doma) nikoli zaposlene Bosanke s švedskim državljanstvom ali Romunke zahtevale sredstva iz tako imenovanega programa Hartz IV, bi se morala nemška vlada bati še večjega ogorčenja svojih državljanov.