Tiskane izdaje
Bruselj − Po osnutku skupne izjave, ki smo jo pridobili, naj bi se voditelji zavezali, da bo različnim programom za pomoč beguncem v deželah okoli Sirije, namenjena vsaj dodatna milijarda evrov. Voditelji načrtujejo poglobitev sodelovanja s Turčijo pri upravljanju priseljenskih tokov. Nadzor na zunanjih mejah EU bo z več finančne podpore Europolu, evropskemu azilnemu uradu in Frontexu, okrepljen. Članicam na zunanjih mejah bo zagotovljena pomoč za izpeljavo postopkov registracije beguncev. EU naj bi na mednarodni ravni naredila več za konec vojne v Siriji.
»Nismo videli, da mednarodni programi nimajo dovolj denarja in da ljudje v begunskih taboriščih stradajo, da begunci dobivajo manj hrane,« je ob prihodu na vrh povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Po njenem mnenju bi se morali dogovoriti tudi o skupnem nadzoru meje in pošteni delitvi beguncev. EU ne bi smela reči, da ni kos krizi. »Zmoremo,« je prepričana Merklova. Francoski predsednik François Hollande je namignil, da bi si v mednarodnih prizadevanjih za rešitev krize lahko predstavljal sodelovanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Madžarski premier Viktor Orbán, ki je v Bruselj prišel z Bavarske, kjer je požel pohvale za svoje delo, je opozoril, da z ograjo niso zapečatili meje Srbijo, marveč le zeleno mejo, saj so še vedno na razpolago točke za zakonit vstop v državo. Nadzor meje da je naloga Madžarske v skladu s schengenskimi pravili. »Če se ne sledi pravilom, bo cela Evropa v kaosu,« je povedal. Glavna težava je v njegovih očeh Grčija, ki ne zmore nadzirati meje. Zato bi Atene morale za pomoč pri nadzoru prositi druge članice.
Slovenski premier Miro Cerar je izrazil zadovoljstvo, da je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, s katerim sta se pogovarjala pred vrhom, »opazil, da smo se v prvih dneh odlično soočili z begunsko krizo«. Slovenija naj bi nadaljevala prizadevanja za obvladovanje krize. Cerar je ocenil, da bi EU morala bolje delovati pri nadzoru meje, denimo v Grčiji. Junckerja je opozoril, da lahko položaj na Balkanu hitro postane vroč, zato ga ne bi smeli zanemarjati. Slovenija naj bi v sklade za pomoč pri reševanju begunske krize namenila okoli 30.000 evrov.
Tusk: Ključno vprašanje je nadzor na zunanji meji
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pred začetkom vrha EU opozoril, da je Unija na pomembni prelomnici. Po njegovih besedah je treba prekiniti spiralo medsebojnega obtoževanja in nerazumevanja, današnja razprava mora temeljiti na dejstvih, ne na iluzijah in čustvih.
Ključno vprašanje večernega srečanja bo po njegovih besedah, kako ponovno vzpostaviti nadzor na zunanji meji Unije. Na kocki je tudi schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah, je po navedbah STA opozoril Tusk ter ob tem pozval k vzpostavitvi reda in skupnega evropskega duha.
Predsednik Evropskega sveta je predlagal vrsto kratkoročnih ukrepov, o katerih naj bi se danes dogovorili voditelji EU. Prvi je okrepitev nadzora zunanje meje s krepitvijo evropske agencije za zunanje meje Frontex, evropskega azilnega podpornega urada EASO in evropskega policijskega urada Europol; drugi pa vključuje povečanje finančne pomoči Visokemu komisariatu ZN za begunce, Svetovnemu programu za hrano, Turčiji, Jordaniji in Libanonu, državam Zahodnega Balkana in državam z zunanjo mejo Unije.
K povečanju finančnih prispevkov za soočanje z begunsko krizo je članice Unije danes pozvala tudi evropska komisija. Predlagala je povečanje evropskih sredstev v ta namen za 1,7 milijarde evrov in članice pozvala, naj še dodatno prispevajo. Komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn je že dopoldne opozoril, da je treba okrepiti sklad za pomoč Siriji in sosednjim državam, zlasti Libanonu in Jordaniji, pa tudi Turčiji.
