EU tuhta o dveletni zamrznitvi (dela) schengna

Unija se menda pripravlja na še širše uvajanje nadzora potnikov na notranjih mejah EU.

Objavljeno
03. december 2015 11.05
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj − Pred jutrišnjim zasedanjem notranjih ministrov EU so na mizi predlogi, ki bi temeljito posegli v delovanje Evrope brez meja v skladu s schengenskim sporazumom.

V zadnjih dneh so se sicer spet okrepila ugibanja o izločitvi Grčije iz schengenskega sistema, saj Atene ne zmorejo nadzirati zunanje meje. Poleg tega sploh nočejo zaprositi za pomoč drugih članic v okviru evropske mejne agencije Frontex. Grška vlada je takšno pisanje pripisala »evropskim krogom«, ki ustvarjajo sovražno okolje do Grčije.

Sodeč po dokumentu, ki ga je pred jutrišnjim zasedanjem pripravilo luksemburško predsedstvo EU (objavlja ga skupina Statewatch), se Unija pripravlja na še širše uvajanje nadzora potnikov na notranjih mejah EU.

Ker Grčija nima kopenske meje z nobeno drugo članico schengna, že tako deluje kot nekakšna eksklava območja brez nadzora. Tako begunci in migranti − letos že več kot 700.000 −, ki pridejo v Grčijo, spet izstopijo iz schengna. Vanj so se vračali na madžarski meji, ko so to zaprli, pa na slovenski.

Po predlogu luksemburškega predsedstva bi evropska komisija morala uporabiti 26. člen schengenskega zakonika, ki se ukvarja z zamrznitvijo schengna na mejah v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah zaradi trajnih resnih pomanjkljivosti pri nadzoru na zunanjih mejah, ogrožajo pa javni red in notranjo varnost.

To naj bi naredila ena ali več držav na vseh ali specifičnih delih svoje meje. Schengenski zakonik takšno priporočilo sveta EU dopušča v skrajnem primeru in kot ukrep za varovanje skupnih interesov na območju brez nadzora. Ukrep lahko traja do šest mesecev in se lahko podaljša trikrat do skupnega obdobja dveh let.

Atenam čas do sredine decembra

V evropski komisiji so pojasnili, da je njihov cilj ohranjanje schengna in da zagotavljajo pomoč članicam pod begunskim pritiskom. Od Grčije konkretno pričakujejo, da pred vrhom EU 17. decembra naredi viden napredek pri vzpostavljanju točk za sprejem beguncev (hotspotov) in njihovem premeščanju po drugih članicah Unije. Poleg tega naj bi Grčija zaprosila članice za policijsko pomoč pri nadzoru meje v okviru Frontexa in sprožila mehanizem solidarnostne civilne pomoči.

Bruselj ob 26. opozarja tudi na 19. člen schengenskega zakonika, po katerem lahko evropska komisija − če ugotovi resne pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah − priporoči ukrepe, kakršni so razporeditev evropskih mejnih policistov. Če se v treh mesecih po objavi poročila z negativno oceno, stanje ne izboljšuje, lahko začne postopek iz 26. člena.

Evropski komisar za migracije, Grk Dimitris Avramopulos, je v Kathimeriniju pozval Atene, naj do 17. decembra znatno izboljšajo nadzor meje.