Tiskane izdaje
Cilj vojaške operacija EU s kratico EU Navfor Med in štabom v Rimu bo uničiti poslovni model tihotapcev v Sredozemlju. Stala bo 11,82 milijona evrov. Odločitvi ministrov naj bil sledilo operativno načrtovanje pomorske operacije. Izvedena bo v več fazah. Nadzor in ocena trgovanja z ljudmi naj bi bila izvedena čim prej. Druga in tretja faza, ki vključujeta iskanje, zaplembo in uničevanje tihotapskih ladij, bosta izpeljani na temelju mednarodnega prava in v partnerstvu z libijskimi oblastmi.
Položaj je dramatičen, saj je bilo zgolj v prvih mesecih letošnjega leta po podatkih mednarodne organizacije za migracije med begunci že skoraj 2000 smrtnih žrtev. V kaotični Libiji čaka na pot še množica ljudi, ki so na milost in nemilost prepuščeni tihotapcem.
Najbolj kočljiva in tvegana bo menda tretja faza ukrepov
Zaradi številnih pravnih vprašanj bo v prvi fazi operacije zgolj povečano zbiranje obveščevalnih podatkov. Za nadaljnje ukrepe, kakršno je uničevanje ladij na odprtem morju ali pred pristanišči, bi Unija potrebovala mandat varnostnega sveta Združenih narodov.
V prvi fazi naj bi uporabili razpoložljive satelite in drone, da bi lahko čim bolje spremljali dejavnost trgovcev z ljudmi. Za nadaljnje ukrepanje proti tihotapcem morajo biti usklajene številne praktične rešitve. Intenzivnejšemu reševanju na morju in operaciji, ki se bo začela z obveščevalnimi metodami, naj bi sledilo preiskovanje in zaseganje ladij na morju. Za najbolj kočljivo in tvegano velja tretja faza: vojaški ukrepi proti tihotapcem v libijskih pristaniščih in tudi na kopnem. Za takšno ukrepanje v mednarodnem morju in v libijskih vodah EU potrebuje trdno pravno podlago.
Načelno velja, da bi lahko brez mandata OZN ukrepali proti tihotapskim ladjam, ki plujejo brez zastave ali če bi dobili dovoljenje države, pod zastavo katere plujejo. Ukrepanje v libijskem morju in pristaniščih je še povsem negotovo. Mednarodna priznana vlada v Tobruku ni navdušena nad takšno operacijo. Opozarjajo, da bi utegnili namesto tihotapskih napasti ribiške ladje. Več članic EU je opozoril, da bi morale dobiti soglasje vseh libijskih strani. Poleg tega stalna članica varnostnega sveta Rusija nad operacijo ni navdušena.
Prisilne ukrepe zagotavlja 7. poglavje ustanovne listine ZN
Mandat za prisilne ukrepe naj bi bil v Uniji zagotovljen v sedmem poglavju ustanovne listine Združenih narodov, ki predvideva akcije v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj. Odločitvi evropskih ministrov o operaciji naj bi sledilo določanje mandata Združenih narodov.
Mogherinijeva je po prvih pogovorih v palači ob Vzhodni reki optimistična in ne pričakuje večjih težav. Tudi vabilo iz Libije je negotovo. Ker je položaj v tej državi kaotičen, ni jasno, kdo bi sploh lahko imel legitimnost za vabilo evropskim silam.
Evropejci si želijo še vabila iz LibijeNa papirju so načrti EU v bitki z begunsko krizo videti kar prepričljivi: reševanje nesrečnikov na morju, prizadevanje za spopadanje z izvorom težav v kriznih državah, uničevanje tihotapskih mrež.
Koliko od tega se bo tudi uresničilo, je po skupnem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov EU še povsem neznano. Učinkovita operacija v Libiji, skozi katero gre po ocenah okoli osemdeset odstotkov beguncev, je negotova. »V Libiji ni skupne vlade, ki bi nas lahko povabila. V državi je državljanska vojna,« je opozoril avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini sicer pričakuje, da bi pravno podlago za ukrepanje v vseh fazah operacije lahko dobili že do konca junija.
Preden se bo operacija z značilnostmi vojaškega posega zares začela, bodo članice morale zbrati ladje in drugo opremo. Poleg tega mora biti pripravljen še konkretni načrt operacije. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki se je udeležil srečanja ministrov, je načelno izrazil pripravljenost zavezništva na sodelovanje v operaciji. Uradne prošnje za sodelovanje v Natu še niso dobili. Norvežan je opozoril na eno od težav - med begunci na ladjah bi utegnili biti skriti tuji bojevniki teroristi, ki hočejo pripotovati v Evropo.
Dokumenti EU le o vojaški operaciji
»Ni enega recepta in enega pravilnega odgovora,« je opozoril vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier. Nadaljevanje operacij da je odvisno od mandata Združenih narodov ali libijskega vabila. Po Steinmeierjevih besedah reševanje in operacija na morju ne bosta dovolj za rešitev krize. Unija mora imeti celovito rešitev, ki bi vključevala več dela v državah, iz katerih prihajajo begunci. Mogherinijeva je napovedala, da bi operacijo lahko začeli že v prihodnjih tednih. Eden od nujnih korakov v njenih očeh je partnerstvo z libijskimi organi.
Po besedah slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca operacija predvidoma ne bi imela vojaške narave, ampak bi bila kombinacija Europola, Eurojusta in Frontexa. Toda v dokumentih EU nedvoumno govorijo o vojaški operaciji.
Kar zadeva prispevek Slovenije, je ob sprejetju beguncev omenil napotitev vojaške ladje Triglav, ki je že sodelovala v operaciji Mare Nostrum in lahko opravlja naloge obalne straže. Triglav bo do jeseni še na rednem pregledu. Možnost, da bi Triglav sodeloval v kakršnihkoli vojaških operacijah, je izključil.
Minister Erjavec pričakuje, da se bo o operaciji še nekaj časa razpravljalo, saj morajo tudi obrambni ministri še natančneje opredeliti naloge in zbrati prispevke članic. Vsakršno delovanje v libijskih ozemeljskih vodah da tudi zahteva resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov.
O nevarnosti operacije je povedal, da ta ne more biti večja od tega, da je v enem dnevu umrlo 800 ali 900 ljudi. »To zlo moramo ustaviti,« je povedal. Po podatkih, ki jih ima, so tihotapci zaslužili že osemdeset milijonov evrov.
Pomisleki glede kvot tudi v Franciji
Glede širše strategije za boj z begunsko krizo je tudi po zasedanju ministrov več vprašanj kot odgovorov. Z vzroki migracijskih tokov, vojno in revščino v širokem afriško-azijskem pasu se v EU bolj ukvarjajo predvsem retorično. Tudi prenova veljavne azilne politike z razvpitim sistemom Dublin II, ki je v novih okoliščinah postala eden od vzrokov težav, ni na dnevnem redu.
Po zadnjih tragedijah se je vsaj nekoliko premaknilo in države na jugu Unije v bitki z begunskimi tokovi niso več popolnoma prepuščene same sebi. Po objavi predloga evropske komisije o kvotah za delitev azilantov in beguncev med članicami je več nemira tudi v glavnih mestih. Veliki Britaniji, Poljski in več drugim vzhodnoevropskim članicam, ki imajo do tega zadržke, se je pridružila še Francija. Premier Manuel Valls je konec tedna opozoril, da je azil mednarodno zagotovljena pravica, ki se ne bi smela deliti s kvotami. »Položaj, ko pet držav prevzema devetdeset odstotkov odgovornosti za begunce, ne more dolgoročno zdržati,« je v Bruslju bentil vodja avstrijske diplomacije Kurz.
