Tiskane izdaje
Notranji ministri EU so si sinoči do poznih ur prizadevali sprejeti skupne evropske ukrepe za spopadanje z begunsko krizo, ki je z uvedbo nadzora potnikov na nemški južni meji dosegla še en vrh.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je pod sloganom »ne retorika, ampak takojšnje ukrepanje« predlagal prerazporeditev skupaj 160.000 beguncev, ki so se zatekli v Grčijo, Italijo in na Madžarsko. Temu, da bi bile kvote obvezne, se je postavila po robu manjša skupina držav, tudi Slovenija. Takšna rešitev na zasedanju zato ni bila predvidena. Po besedah avstrijske ministrice Johanne Mikl-Leitner je odločitev Berlina o suspenziji schengna sporočilo, da potrebujemo evropski odgovor.
»Nihče nima pravice, da se izloči,« je v Bruslju opozoril minister iz predsedujočega Luksemburga Jean Asselborn. Kljub nesoglasjem je ministrom uspelo skleniti, da si bodo v dveh letih razdelile 40.000 beguncev iz Grčije in Italije. To je Juncker predlagal že maja, članice so julija privolile v prostovoljno prerazporeditev 32.256 prosilcev za azil, v Slovenijo bi jih po takratnih zavezah prišlo 230. Odločitev o preostalih 120.000 beguncih iz Junckerjevega predloga prejšnji teden bo prišlo na vrsto 8. oktobra. Ministri so dosegli le politično soglasje o njihovem sprejetju.
Predvideno je sicer, da bi članice za vsakega sprejetega begunca iz bruseljske blagajne dobile 6000 evrov. Zaradi zaprtja madžarske meje se v zadnjih tednih že na veliko ugiba, da bi se begunci, na poti iz Srbije proti srednji Evropi utegnili preusmeriti v Nemčijo. Slovenska ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar v Bruslju še ni hotela napovedovati, ali bi Slovenija uvedla nadzor potnikov na meji. Med članicami je bilo doseženo strinjanje o razglasitvi balkanskih dežel za varne države, s čimer bi omogočili hitro vračanje njihovih prebežnikov nazaj vanje.
Evropi že zvonijo zvonovi za preplah
»Odprite vaše srce, naredite kaj!« se je glasilo sporočilo tete utopljenega triletnega dečka Alana Kurdija, ki je pripotovala iz Kanade in sredi bruseljske evropske četrti zahtevala od evropske politike, naj končno le ukrepa.
Zaradi množičnega prihoda beguncev, razmer na Madžarskem in odsotnosti solidarnosti med članicami se je kriza še povečala. Po Nemčiji, ki je naredila prelomni korak in uvedla nadzor potnikov na meji z Avstrijo, ker je bil pritok beguncev prevelik in nenadziran, so podobno soliranje napovedale še druge države: Slovaška, Avstrija, Nizozemska ... Čeprav so ukrepi tudi po tolmačenju evropske komisije skladni s schengenskim pravnim redom, ki v skrajnih primerih dopušča uvedbo nadzora, pušča omejevanje svobode potovanja grenak priokus.
Strah pred učinkom domin
Schengen, potovanje čez notranje meje brez nadzora, je za Evropejce namreč ena največjih pridobitev evropskega združevanje z velikim simboličnim pomenom. »Pravila moramo spet izvajati. Če ne bomo presegli kaosa, lahko pozabimo na schengen,« je opozoril luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki je pristojen tudi za priseljevanje. Njegovo Veliko vojvodstvo v drugi polovici leta predseduje EU in v zadnjih dneh je poskušala narediti vse, da bi stališča članic le zbližala.
Asselborn se pri uvajanju nadzora boji učinka domin, ki bi privedel do konca schengna. »Pokazali smo, da Nemčija ni pripravljena sama prevzemati celotnega bremena,« je opozoril nemški notranji minister Thomas de Maizière. Ker je dublinski azilni sistem v praksi nehal delovati in ker so zunanje meje schengenskega območja v zadnjih tednih nenadzirano prestopale množice beguncev, ki bolj ali manj vsi želijo v Nemčijo, se politika zateka k skrajnim ukrepom. Toda uspeh takšnega pritiska na dvomljive članice, ki bi beguncem raje zaprle vrata, je še negotov.
»Prvi korak bi moral biti ustaviti pritok ljudi in pomagati državam ljudem v taboriščih blizu kriznih žarišč,« je pred srečanjem s kolegi iz drugih članic povedal slovaški notranji minister Robert Kaliňák. V Bratislavi tako kot v drugih treh članicah višegrajske skupine nasprotujejo obveznim kvotam za delitev beguncev. To, da je šlo en konec tedna čez Avstrijo 14.000 beguncev, za azil pa jih v bogati državi z razvito infrastrukturi zaprosilo le 700, je po njegovem mnenju samo po sebi povedno. »Beguncev ne moreš na silo držati v državah,« je povedal Slovak.
Prvi cilj je preprečiti kaos
Ministri še niso imeli jasnih idej, kako bi preprečili širjenje kaosa. Budimpešta zagovarja pomoč Grčiji, ki ne more več varovati zunanje schengenske meje. Nemčija zagovarja okrepljeno sodelovanje s Turčijo, iz katere pride veliko sirskih beguncev. Da bi EU zagotovili več pomoči beguncem, ki so še blizu kriznih žarišč, bi potrebovala nove vire denarja. Poleg tega bi morali imeti uresničevati načrte s časovnimi roki za vzpostavitev vročih točk (»hot spotov«) v vstopnih državah, kjer bi begunce registrirali, odločali o njihovi razporeditvi in vračanju ljudi, neupravičenih do azila.
Članice EU so potrdile okrepitev pomorske operacije proti tihotapcem ljudi v Sredozemlju. V prvi fazi, ki se je začela poleti, so zgolj opravljali obveščevalno delo. V razširjeni operacije so med drugim predvideno iskanje in zaplemba ladij.
