Tiskane izdaje
Na zunanjih schengenskih mejah bi po sklepih morali zagotoviti sistematično in popolno identifikacijo beguncev, njihovo registracijo in odvzem prstnih odtisov.
Opozorili so na številne pomanjkljivosti pri izvajanju sklepov, ki so bili sprejeti v zadnjih mesecih. Spet so pozvali k hitrejšemu delovanju sistema sprejemanja beguncev v žariščih (hotspotih) v Italiji in Grčiji. Poleg tega naj bi hitreje začeli izvajati odločitve o premeščanju beguncev iz obeh držav po članicah EU.
Stališče o predlogu evropske komisije o oblikovanju skupne obalne in mejne straže bodo predvidoma sprejeli v času nizozemskega predsedovanja Uniji v prvi polovici leta.
Voditelji skupine članic, tako imenovane koalicije voljnih, v kateri je po novem tudi Slovenija, so se pred vrhom sestali s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem. Od Turčije pričakujejo, da naredi več za zajezitev begunskega toka.
Pred njegovo ustavitvijo članice predvidoma ne bodo neposredno preseljevale beguncev iz Turčije. Davutoğlu je med drugim napovedal, da bo Ankara zahtevala vizume od sirskih državljanov, ki pridejo v Turčijo iz tretjih držav (denimo z ladjami ali letali).
Nemški kanclerki Angeli Merkel se ne zdi posebej kočljivo, da bi s takšnimi ločenimi sestanki nastala jedrna Evropa ali Evropa dveh hitrosti. To imamo po njenih besedah že zdaj na več področjih, denimo s schengnom oziroma območjem z evrom.
»Tudi v begunski krizi imamo države, ki so bolj prizadete kot druge. Spet imamo jedrno skupino držav, ki so prizadete, ker k njim pride veliko beguncev; čez Slovenijo veliko beguncev potuje, imamo pa države, v katere begunci pridejo,« je povedala Merklova.
Tudi slovenski premier Miro Cerar je povedal, da izvajanje ukrepov ni zadostno in da bi morali organizirati zakonito preseljevanje. Slovenija da je pripravljena sprejemati manjše število beguncev, ko ne bo več pod pritiskom tranzita.
Pri rdečih linijah trdi do Camerona
Voditelji so ponoči opravili še nekajurno splošno, politično razpravo o britanskih zahtevah pred referendumom o nadaljnjem članstvu v EU. Najtrši oreh je vprašanje socialnih pravic priseljencev iz EU, saj druge članice nočejo privoliti v diskriminacijo državljanov EU. Britanski premier David Cameron predlaga, da delavci iz EU na Otoku štiri leta ne bi bili upravičeni do enakih socialnih pravic kot Britanci.
Po besedah predsednika evropskega sveta Donalda Tuska bi v EU morali biti »trdi«, ko gre za rdeče linije in temeljne vrednote. Diskriminacija državljanov EU po njegovem mnenju ni sprejemljiva za nikogar, tudi za Camerona ne.
Britanski premier je z zasedanja prišel razmeroma zadovoljen, saj pričakuje sporazum o vseh kočljivih vprašanjih. Razlog za pozitiven občutek je tudi želja vseh, da Britanija ostane v Uniji.
Merklova je omenila, da bi za izpolnitev britanskih pričakovanj potrebovali spreminjanje evropske pogodbe. Če bi ga res potrebovali, se tega ne bi lotili takoj. Merklova pričakuje, da bi takšno zavezo o spreminjanju pogodbe v prihodnjih letih morali potrditi v parlamentih članic.
Pričakovano podaljšanje sankcij proti Rusiji
Vrh EU se bo nadaljeval danes. Glavne teme bodo podnebni cilji, poglabljanje območja evra in energetska unija, kjer se odpira tudi vprašanje načrtovane širitve plinovoda Severni tok med Rusijo in Nemčijo.
Veleposlaniki članic EU bodo predvidoma popoldne potrdili polletno podaljšanje sankcij EU proti Rusiji.
