Tiskane izdaje
Berlin – Po odkritju treh domnevnih privržencev Islamske države v nemških begunskih zatočiščih je še bolj jasno, da je tudi osrednja evropska država cilj sovražnikov vsega zahodnega. Kanclerka Angela Merkel bo najbrž še naprej plačevala veliko politično ceno za odprte meja beguncem, saj strah pred naslednjim terorističnim napadom ne pojenja.
Nosilci odgovornosti morajo sprejemati prelomne odločitve, pa čeprav polarizirajo, krščanskodemokratska kanclerka še naprej brani svojo begunsko politiko. A tudi sama v intervjuju za berlinski Tageszeitung priznava, da je s tem stopila »na predsodke, ki so latentno že vedno obstajali«, in za podkrepitev navaja desno radikalne izgrede iz devetdesetih let minulega stoletja ter neonaciste Nacionalsocialističnega podzemlja NSU, ki so celo desetletje nemoteno ubijali priseljence. Po aretaciji treh domnevnih sirskih teroristov, ki so se s ponarejenimi dokumenti iz iste delavnice, s kakršnimi so v Evropo prispeli nekateri pariški atentatorji, predstavljali za begunce, pa spet prevladuje strah pred novim napadom.
Bavarski notranji minister Joachim Herrmann iz krščanskim demokratom sestrske CSU ponovno opozarja na varnostne luknje, ki jih tudi po njegovem prepričanju načrtno izkorišča Islamska država, teroristična organizacija, ki ji pripisujejo željo po džihadu v Evropi. Po poletnih napadih v Würzburgu in Ansbachu je Angela Merkel še lahko opozarjala, da sta atentatorja v Nemčijo prispela pred lanskim septembrom, ko je sama odgovorila na neznosni begunski položaj na madžarskih mejah. Trije sirski begunci, ki so jih aretirali prejšnji teden, pa naj bi po balkanski begunski poti prišli šele novembra.
Upi starih džihadistov
Tudi slovenski predsednik vlade Miro Cerar je v zadnjem času v nemški javnosti večkrat posvaril pred konflikti na tem območju, ki jih lahko prinesejo prihodnji begunski navali. »Če bo prišlo preveč migrantov, bodo vse države zaprle meje, to pa vodi k sporu,« je v intervjuju, pred tednom dni objavljenim v časopisu Die Welt, napovedal domino učinek. »Če nam ne bo uspelo problema migracij rešiti znotraj EU ter skupaj z državami Zahodnega Balkana, potem nimamo nobene skupne prihodnosti.«
V Berlinu tega ne vidijo preveč tragično, saj je po njihovem prepričanju politika spuščanja beguncev v naslednje države tako in tako končana, zdaj jih tako kot München bolj skrbi nevarnost terorizma. Notranji minister Bavarske, ki se že vse od odprtja meja zavzema za zgornje meje priseljevanju in druge restriktivne ukrepe, zahteva tudi hitro končanje postopkov za pridobivanje azila in preverjanje identitete vseh prišlekov. Tiste, katerih identiteta je dvomljiva, bi morali po bavarskem prepričanju zadržati že na mejah. Nekateri pomirjajo, da policija kljub več kot milijonu prišlekov preiskuje le okrog šestdeset primerov, a francoski in belgijski primeri islamskih teroristov iz druge ali tretje priseljenske generacije kažejo, da je problem dolgoročen. Iz teh držav prihajajo tudi najbolj glasna opozorila, da stari džihadisti upajo tudi na radikalizacijo novih prišlekov, da bi na ruševinah Evrope, kakršno poznamo danes, zgradili kalifat. To je nedavno na nemških radijskih valovih zatrjeval francoski poznavalec islama Gilles Kepel, ki tudi meni, da hočejo najbolj radikalni pripadniki drugega največjega svetovnega verstva zavladati na stari celini, in so jim za to dobrodošla najbolj nasilna sredstva.
V te razprave so se že vpletli tudi nekateri visoki verski voditelji. Tudi dunajski kardinal Christoph Schönborn, v katerem nekateri vidijo naslednjega papeža, se sprašuje, ali nas v Evropi čaka islamska prevlada.
»Mnogi muslimani to hočejo in pravijo: Evropa je pri koncu,« je povedal med spominjanjem zmage nad otomanskimi Turki pred Dunajem daljnega sedemnajstega stoletja. Če Schönborn prosi za božjo milost zaradi nevarnosti izgube krščanske dediščine, pa so za tako imenovane evropske vrednote zaskrbljeni tudi številni drugi. Tudi v Nemčiji se mnogi med njimi vse bolj ozirajo k nacionalističnim strankam.
Glas kairske univerze
Od verskih in duhovnih voditeljev se je v minulih dneh o evropski begunski krizi izrekel tudi tibetanski dalajlama, ki pa je med obiskom v Franciji pozval k skrbi za begunce, da bodo ti lahko kasneje poskrbeli za svojo domovino. »Zagotovite jim izobrazbo, še posebej otrokom, enkrat se bodo vrnili domov in ponovno zgradili svoje države.« Nobelov nagrajenec za mir, ki je iz svoje domovine zbežal leta 1959, verjame, da vsi tibetanski begunci razmišljajo o vrnitvi. Prejšnji valovi priseljevanja v Nemčijo in druge evropske države pa kažejo, da mnogi ostanejo in da se še posebej težko prilagajajo tisti muslimanske vere.
Zato je morda še zlasti pomembno, kaj o islamu v Evropi pravijo strokovnjaki iz kairske univerze Al Azhar, ki veljajo za vrhovno avtoriteto sunitske različice vere, tiste torej, ki si jo prilaščajo tudi teroristi Islamske države. »Nikab nima nobene podlage v islamu, še več, škodi njegovemu ugledu,« so že leta 2009 zapisali o dilemi ženskega zakrivanja obraza, ki še posebej razburja tudi Nemce. Šejk Ahmed al Tajeb, ki vodi visoko ustanovo, je že poudarjal, da islam nima nič skupnega niti s terorističnimi napadi.
Kritiki islamske avtoritete obtožujejo, da vseeno ne naredijo dovolj za obračun z izkrivljanjem svoje vere, zato naj bi morale odločneje ukrepati zahodne družbe. Francoski poznavalec Kepel meni, da celo mnogi nenasilni salafisti pridigajo popolni kulturni prelom z »nevernimi« zahodnimi družbami. Svari pa še pred recepti, ki jih za odstranitev islama iz Evrope priporoča skrajna desnica, saj bi to po njegovem prepričanju prineslo takojšnjo državljansko vojno v Evropi: natančno tisto torej, kar si želijo zagovorniki svete islamske vojne.
