Evropa po brexitu: kako ohraniti »enkratno« zgodbo o uspehu?

Berlin - »Tega dneva si nismo­ želeli,« je kanclerka Angela­ Merkel pospremila na pot ­britansko zahtevo za izstop iz Evropske unije in povedala,­ da si bo prizadevala za čim manjše­ posledice brexita za držav­ljane EU. Toda vsaj konservativni del osrednje evropske države je v precepu med liberalnimi predstavami o ­gospodarjenju in zavezanostjo Evropi.

Vedno natančna nemška znanstvenica je pozdravila več jasnosti v britanskih predstavah o prihodnji poti in ciljih, ki jim nameravajo slediti. Poudarila je, da se je njena vlada dobro pripravila na pogovore in jih »bomo mi, Evropska unija«, vodili pošteno in konstruktivno. Evropska unija je za kanclerko zgodovinsko enkratna zgodba o uspehu in skrbela bo, da bo takšna tudi odslej. »Velika Britanija ostaja naša soseda in EU za Britance, potrebujemo drug drugega,« je dodal socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel. Nemčija bo poskusila tudi za Veliko Britanijo ohraniti čim manj neprijetnosti, »a je jasno, da Evropa ne sme biti kontaminirana«, je dejal finančni minister Wolfgang Schäuble.

Sedemindvajseterica po zagotovilih uradnega Berlina še naprej drži skupaj, a mnogi temu ne verjamejo povsem. Res Britanci niso nikoli docela sodili zraven, vedno so se bojevali za posebne odpustke in se zavedali svoje posebne zgodovine, toda Fazov Holger Steltzner je poudaril, da je Velika Britanija gospodarsko tako močna kot dvajset najmanjših držav EU skupaj, za Nemčijo pa tretja najpomembnejša trgovinska partnerica. Poleg tega bodo morda druge države EU pričakovale, da bo prav Nemčija zapolnila veliko luknjo v evropskem proračunu, ki bo zazevala po izstopu Velike Britanije.

Konservativni komentator je navedel še večja tveganja za ­Nemčijo zaradi prepričanj mnogih, da je v multipolarni svetovni ureditvi politično približevanje nujno za uspeh. Po njegovem to ne ustreza resnici. Azijske države dokazujejo, da o rasti odloča predvsem gospodarska in ne politična integracija, EU pa je po Steltznerjevem prepričanju pretiravala z regulacijami in političnimi cilji socialne unije. »Izvorno na individualnih svoboščinah utemeljen integracijski model EU s slovesom britanskih zagovornikov svobodne trgovine izgublja podporo, Nemčija pa najpomembnejšega partnerja v prizadevanjih za pravo gospodarsko politiko.«

Prehodno obdobje

A že nemški levičarji se ne strinjajo s tem, saj socialdemokrati kar sami govorijo o večjem nemškem deležu za evropski proračun. Nenaklonjeni niso niti »transferni uniji« med bogatejšimi in revnejšimi članicami EU, kar je za konservativno unijo CDU/CSU tabu. Predsednik münchenskega inštituta Ifo Clemens Fuest je predlagal celo prehodno obdobje med EU in Veliko Britanijo do leta 2019 z ohranitvijo sedanjih pravil, da bi tako omejili negotovost na obeh straneh, Nemčija pa bi morala biti po njegovem še posebej zainteresirana za celovit dogovor o svobodni trgovini na koncu tega obdobja. »Če ne, bo prav Nemčija največja poraženka,« je prepričan tudi münchenski ekonomist. Tudi nekateri drugi verjamejo, da Nemčija ne sme popustiti francoskemu maščevanju v slogu pesmi Hotel California, v katerega je mogoče le noter, ne pa tudi ven. Za EU bi bilo boljše, če bi se ponovno spomnila temeljev svojega nastanka: zagotavljanja miru, svobode, demokracije in blagostanja. V nasprotnem lahko pričakujemo vzpon radikalnih strank tudi drugje, so prepričani konservativni ekonomisti.

Po mnenju njihovih kritikov pa konservativna Nemčija pazi na svoje velike gospodarske interese v Veliki Britaniji ter upa na selitev številnih velikih bank v Frankfurt. Nemška socialdemokratska stranka, ki je za svojega predsednika in kanclerskega kandidata postavila nekdanjega predsednika evropskega parlamenta, je z Martinom Schulzem bližje francoskemu socialističnemu kot nemškemu konservativnemu razumevanju evropskega združevanja.

Za CDU/CSU kanclerke Angele Merkel je tesno sodelovanje z zahodno in drugimi sosedami sicer bistveno, a pot do skupne blaginje razumejo bolj liberalno - skorajda britansko. Kanclerka Angela Merkel, finančni minister Wolfgang Schäuble in drugi visoki krščanski demokrati se zato po brexitu zavzemajo za Evropo različnih hitrosti. »Federalna zamisel ne bo izginila, a ta čas nima možnosti na uresničitev,« je Schäuble povedal za časopis Financial Times. »Namesto tega bomo morali izboljšati medvladne metode, drugo najboljše je še vedno boljše kot nič.« Schäuble je vnaprej zavrnil večji nemški delež v evropskem proračunu. »Najprej moramo več doseči s sedanjimi sredstvi.«