Tiskane izdaje
Pariz, Beograd – V večjem delu Evrope tudi danes vztrajajo izjemno nizke temperature, ki so v zadnjih dneh zahtevale skupno najmanj 42 življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V delih Nemčije se je živo srebro davi spustilo do minus 24 stopinj Celzija, v Estoniji so namerili 29 stopinj pod ničlo, številne plaže v Sredozemlju pa so zasnežene.
V Veliki Britaniji so sibirski mraz, ki je v torek prinesel sneg tudi Londonu, poimenovali Pošast z vzhoda. Na Nizozemskem se ga je prijel vzdevek sibirski medved, Švedi pa mu pravijo snežni top.
Nizke temperature še posebej ogrožajo ostarele in brezdomce, med katerimi je mraz od petka zahteval tudi največ smrtnih žrtev. Zato so po evropskih mestih organizirali prenočišča in hrano z brezdomce.
Na Poljskem je zaradi mraza od petka umrlo najmanj 18 ljudi, v Franciji in na Slovaškem pa po štirje, med njimi ženska v devetdesetih letih, ki so jo našli pred vhodom doma za ostarele. V Litvi je mraz terjal pet smrtnih žrtev, na Češkem šest, v Romuniji in Italiji po dve. O prvi smrtni žrtvi zaradi mraza poročajo tudi iz Srbije. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so v torek na poljski poti v bližini vasi Malošište pri Nišu našli zmrznjenega 75-letnika, ki so ga sorodniki pogrešali od ponedeljka zvečer.
Ponoči se je živo srebro v številnih delih Evrope spustilo pod minus 20 stopinj Celzija. V kraju Glattalp v švicarskih Alpah na 1850 metrih nadmorske višine pa so izmerili celo minus 36 stopinj Celzija.
Nizke temperature se bodo v večjem delu Evrope po napovedih nadaljevale tudi čez dan.
V Španiji, tudi v Kataloniji, je medtem za danes napovedano novo sneženje. Na Kanarskih otokih pa so zaradi močnega vetra za danes odpovedali pouk. Šole so zaprte tudi na Kosovu, zahodu Bosne in Hercegovine, večini Albanije ter v delih Velike Britanije, Italije in Portugalske.
Številne obale danes pokriva sneg, tudi na otokih Korzika in Kapri, v Dalmaciji in Črni gori.
Na Arktiki topleje kot v Evropi
Medtem ko je Evropo zajel sibirski mraz s temperaturami krepko pod ničlo in snegom, pa so v nedeljo na najsevernejšem delu Grenlandije izmerili šest stopinj nad ničlo. Podobne temperature nad ničlo so izmerili tudi prejšnje dni, zaradi česar se led tali hitreje kot običajno.
»To je zelo nenavadno za februar, ko je stalno tema,« je dejala klimatologinja danskega meteorološkega inštituta Ruth Mottram, ki beleži temperature na severu Arktike. Kot je dejala za nemški portal DW, še nikoli ni bilo tako toplo.
Med drugim je izginila že skoraj tretjina ledu, ki prekriva Beringovo morje. Največji del je izginil v le osmih dneh v sredini februarja. V tem času bi sicer morala ledena ploskev še rasti, ledena površina pa je sedaj 60 odstotkov manjša od povprečja, ki so ga izmerili med letoma 1981 in 2010.
Klimatologi so zaskrbljeni zaradi ogrevanja Arktike. »Čudno vreme se nadaljuje s strah vzbujajočo močjo in vztrajnostjo,« je tvitnil profesor univerze v Hamburgu Lars Kaleschke, ki je dodal, da takšnih temperatur ni zasledil v 25 letih raziskovanja.
Zaradi nenavadne toplote je površina ledu, ki prekriva Arktiko, v tem času na rekordni najnižji ravni. Med drugim se je led stalil tudi severno od Grenlandije, kjer je nekoč morje prekrivala zelo stara in debela ledena površina.
Ker se Arktika segreva kar dvakrat hitreje od ostalega dela sveta, se tali tudi permafrost. Zaradi na novo izpostavljenih površin, ki se sušijo, pa se v ozračje izpušča dodaten ogljik, kar ponovno segreva ozračje. Zaradi taljenja ledu svoj habitat izgubljajo tudi številne živali, kot na primer polarni medvedi in tjulnji, še piše DW.
