Evropa si deli begunske kvote

Pritisk na Grčijo in Italijo naj bi ublažili, a novih težav je čedalje več, sledil naj bi konec »azilnega turizma«.

Objavljeno
19. julij 2015 19.55
Nigerijski begunci v nekdanjem Hotelu Oasi don Bosco na Siciliji. Italija 27.aprila 2015. Lastniki so se zaradi prenizkega obiska in hkrati zaradi želje pomagati beguncem odločili, da hotel preuredijo v zbirni center.
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Notranji ministri EU bodo na današnjem zasedanju poskušali doseči kompromis o sprejemu 60.000 beguncev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito.

Manj težav je glede 20.000 beguncev, ki bi bili v članice preseljeni iz tretjih držav, v katere so se zatekli pred vojno, denimo Sirci v Jordanijo ali Turčijo. Več težav je s prerazporeditvijo 40.000 sirskih in eritrejskih prosilcev za azil iz Grčije in Italije v prihodnjih dveh letih. Evropska komisija je predlagala sistem obveznih kvot, toda številne nasprotnice takšnega sistema, tudi Slovenija, so ga spodkopale. Po njihovem mnenju bi bil smotrn zgolj sistem, ki bi temeljil na prostovoljni odločitvi vsake od njih.

Ker so članice pred zasedanjem v seštevku ponudile sprejem manj kot 40.000 beguncev, bo luksemburško predsedstvo Unije poskušalo doseči povečanje posameznih zavez. Po predlogih evropske komisije bi Slovenija morala sprejeti 702 begunca. Če se bodo izpolnila pričakovanja premiera Mira Cerarja, bo število na koncu precej manjše. Po sestanku s francoskim predsednikom Françoisem Hollandom v Elizejski palači je povedal, da bi Slovenija lahko sprejela od 250 do 300 beguncev.

V pogajanjih se pojavljajo še druge težave. Države, ki na koncu sprejmejo največ azilantov, želijo vzpostaviti ureditev, ki bo preprečila, da bi prosilec, ki bo iz Italije in Grčije razporejen v manj želeno državo, nato prišel k njim. V zameno za solidarnost pri sprejemu prosilcev za azil zahtevajo, da Italija in Grčija izpolnjujeta obveznosti glede azilnih postopkov. Pogosto se zgodi, da njuni administrativno obremenjeni organi v nasprotju s pravili ne registrirajo prosilca in mu odvzamejo prstnih odtisov. To je diplomat pri EU poimenoval nenadzirano preseljevanje.

Številne civilnodružbene organizacije opozarjajo, da bi morali upoštevati želje beguncev glede tega, v katero članico sploh želijo oditi. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je že večkrat opozoril, da bi v primeru nespoštovanja pravil v veliko članicah prišla na vrsto razprava o prostem pretoku ljudi čez meje (schengenski sporazum). V Uniji še opažajo, da so se v zadnjih mesecih po tragediji v Sredozemlju tokovi usmerili na balkansko pot. To povzroča velike težave tako na Madžarskem kot v Grčiji. Na Madžarskem so letos našteli že 80.000 beguncev.

Notranji ministri bodo obravnavali tudi omejitve »azilnega turizma«, ki je posebno razširjen na Zahodnem Balkanu. Ljudje iz tamkajšnjih držav prihajajo v bogate države na severu Evrope in zaprosijo za azil. V Nemčiji je 40 odstotkov prosilcev z Balkana. Čeprav so njihove prošnje za azil v skoraj vseh primerih zavrnjene kot neutemeljene, so zadovoljni, saj med večmesečnim postopkom dobivajo višjo pomoč, kot je povprečna plača v domovini. Po načrtu naj bi vse članice razglasile balkanske države za varne in s tem omogočile skrajšane postopke odločanja o azilu.