Evropa v Sredozemlju tava v temi

Število prihodov migrantov v Italijo se je v primerjavi z lanskim letom povečalo.

Objavljeno
18. julij 2017 17.14
EUROPE-MIGRANTS/ITALY-EU
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Čeprav so težave z množičnim prihodom ekonomskih migrantov in beguncev v Italiji vse hujše, je EU pri obvladovanju razmer na osrednji sredozemski poti še vedno brez prepričljivega odgovora, kaj šele celovite rešitve.

Letos je v Italijo prišlo že okoli 85.000 ljudi in v Rimu so spet začeli glasno opozarjati na nevzdržnost razmer. Na zasedanju ministrov za zunanje zadeve EU v Bruslju je nezadovoljstvo Italije botrovalo zavlačevanju pri podaljšanju in majhni širitvi mandata pomorske operacije Sophia pred libijsko obalo. Njena glavna naloga je sicer bitka s tihotapci ljudi iz Libije v Italijo, a ker nima mandata za delovanje v libijskih ozemeljskih vodah (12 milj od obale) ne more biti posebno učinkovita. Po drugi strani pa rešuje na tisoče življenj.

Sophia ima na razpolago pol ducata ladij in tri helikopterje. Eden od argumentov kritikov evropskega odzivanja je, da takšne akcije na morju še spodbujajo tihotapce k pošiljanju ljudi na morje v vse slabših plovilih. To je tako imenovani dejavnik privabljanja (angl. pull factor), ki je bil še posebno očiten v času, ko so prebežniki množično prihajali po balkanski poti. Prihod številnih beguncev na sever, vse do Švedske, pa je spodbudil še večji val. Avstrija spet opozarja, da tretjina prebežnikov, ki jih obravnavajo pri njih, prej ni bila registrirana v vstopni državi.

Zajezen tok migrantov?

Unija ima sicer različne projekte in še več idej za zajezitev toka prebežnikov v Italiji, a do zdaj niso bili posebno uspešni, saj se je število prihodov v primerjavi z lanskim letom povečalo. Med drugim ima posebne projekte partnerskega sodelovanja z afriškimi državami izvora in tranzita, ki v zameno za več sodelovanja v upravljanju in nadzoru migracij lahko pričakujejo finančno pomoč. Tudi na južni meji Libije naj bi okrepili nadzor meje. V Bruslju kot svoj največji dosežek poudarjajo zmanjšanje toka prebežnikov iz Nigra v Libijo za polovico.

Članicam Unije ne gre najbolje od rok želeno vračanje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, v njihove domovine. Ena od idej je, da bi v sodelovanju z libijsko obalno stražo (usposablja jo EU) migrante, ustavljene pred tamkajšnjo obalo, vračali. Luksemburški minister za zunanje zadeve Jean Asselborn je kolege opozoril, da bi za takšno pot morali precej globlje seči v žep za financiranje dejavnosti UNHCR in mednarodnih organizacij za migracije na terenu, saj bi se sicer »v imenu Evrope zgodilo nekaj nečloveškega«. Lokacije za prebežnike v Libiji je primerjal s koncentracijskimi taborišči in prostori za posiljevanje.

Unija proti organizatorjem tihotapljenja po novem sprejema tudi posebne ukrepe. Tako so omejili prodajo gumijastih čolnov in motorjev zanje. Tudi premoženje tihotapcev, ki so ga spravili v Evropi, naj bi zamrznili. Po bruseljskih ocenah so tihotapci v Libiji lani zaslužili 1,6 milijarde dolarjev. Tudi nevladne organizacije, ki s svojimi plovili na lastno pest rešujejo ljudi na morju, so tarče vse hujših kritik. V avstrijski in tudi nemški vladi opozarjajo na italijanske ugotovitve o komunikaciji nevladnikov s tihotapci pri prevozu ljudi.

Pravih znamenj, da bi druge članice bolj neposredno pokazale več solidarnosti, ni. V dveh letih so že tako sprejele le nekaj več kot 7000 prosilcev za azil iz Italije. Zagovorniki trdnejše roke, kakršen je avstrijski zunanji minister in kanclerski kandidat Sebastian Kurz, zahtevajo temeljit preobrat v evropski politiki. »Rešitev ne more biti razprava, kako bi begunce najbolje premeščali po Evropi … Jasno je, da morajo biti nezakonite migracije ustavljene,« je povedal Kurz. Rešitev na morju ne more biti vozovnica do srednje Evrope.

V Italiji potihoma grozijo, da bodo migrantom izdale dokumente, s katerimi bi lahko odpotovali iz države. Takšno ravnanje je pred šestimi leti že sprožilo hude težave v odnosih s Francijo. Kurz kot odgovor na to napoveduje, da bo »Avstrija zaščitila mejo na Brennerju«. Na Dunaju so napovedovali, da bodo v primeru prihoda več prebežnikov uvedli nadzor na meji z Italijo, tudi z vojsko. Do zdaj v Avstriji sicer niso zaznali povečanega števila prehodov čez italijansko mejo.