Tiskane izdaje
Bruselj – Kljub nekaj več optimizma zunanjih ministrov Evropska unija še vedno tava v temi in ne more zakoličiti poti za reševanje čedalje hujše begunske krize na stari celini.
Na dvodnevnem posvetovalnem zasedanju v Luxembourgu so se zunanji ministri sicer strinjali o bolj dolgoročnih ciljih, kakršen je prizadevanje za urejanje položaja v državah, iz katerih begunci bežijo, a pri nujnih, kratkoročnih ukrepih ne najdejo skupnega imenovalca. Tako je vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz po dramatični noči, v kateri se je na najvišji politični ravni reševal položaj množice beguncev, ki so bili peš na poti iz Budimpešte proti njegovi državi, opozarjal, da se takšen položaj ne more več nadaljevati.
Tudi vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier je ocenil, da je sprejeta rešitev o poti iz Madžarske proti Nemčiji izjema in da ne bi smela postati praksa prihodnjih dni. A madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je odgovarjal, da so zadnji dogodki dokaz neuspeha evropske priseljenske politike.
V celotni višegrajski četverici vidijo položaj s svojega vidika in zavračajo ponujene rešitve delitve bremen, ki bi bile obvezne. »Kako lahko govorimo o kvotah, ko še prihaja veliko beguncev. Najprej bi morali stabilizirati zunanjo mejo in zagotoviti delovanje schengenskega sistema,« je dejal slovaški zunanji minister Miroslav Lajčák. Brez tega bi kvote za delitev beguncev po njegovem mnenju delovale kot vabilo ljudem, naj pridejo v Evropo.
»Vsakdo, ki je preganjan, lahko potrka na naša vrata,« je pojasnjeval zunanji minister predsedujočega EU Luksemburga Jean Asselborn. Sam je zagovornik vzpostavitve stalnega mehanizma delitve bremen. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo že v sredo predstavil nove predloge za prerazporeditev predvidoma 120.000 dodatnih prosilcev za azil. Tako bi se skupno število prerazporejenih povečalo na 160.000.
Kot je poročala STA, je v osnutku Junckerjevega predloga, ki je ušel v javnost, predvideno, da bi Slovenija sprejela 631 beguncev. Zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je sicer opozorila, da številke še izračunavajo. Delež za članico bo odvisen od števila prebivalcev, gospodarske razvitosti, stopnje brezposelnosti, števila sprejetih beguncev v prejšnjih letih. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v Luxembourgu opozoril, da bi se begunec moral strinjati s ciljem prerazporeditve.
