Tiskane izdaje
»Pozivam Poljsko in Madžarsko, ki do zdaj nista privolili v premestitev niti enega zaščite potrebnega begunca, da takoj začneta s postopki za sprejem beguncev,« je v Strasbourgu Varšavi in Budimpešti zagrozil evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos. Če se to ne bo zgodilo do junija, »bo evropska komisija uveljavila svoje pristojnosti in v skladu z evropskimi pravili proti članicama sprožila postopek zaradi kršenja sporazumov«.
Po razlagah komisije grožnja velja tudi za tiste članice, ki v zadnjem letu ne glede na dogovorjeni mehanizem o delitvi beguncev niso bile več pripravljene sprejeti nobenega begunca. Opozorilo naj bi bilo po razlagah bruseljskih uradnikov namenjeno predvsem Češki, ki je v zadnjem letu ustavila sprejemanje beguncev, vse od začetka veljavnosti dogovora o kvotah pa je iz Grčije sprejela le dvanajst prosilcev za politično zatočišče.
Poljska se požvižga
Prvi odziv konservativne poljske ministrske predsednice Beate Szydlo na ultimat evropskega komisarja za notranje zadeve je bila, »da je ni prav nič strah glasnih groženj evropske komisije«. Poljska vlada bo namreč po njenih besedah vztrajala pri tem, da ni pripravljena soglašati z vsiljevanjem begunskih kvot Poljski ali »kateri koli članici EU« in da je nihče ne more odvrniti od te pravice.
V Pragi so se na ultimat evropskega komisarja za notranje zadeve odzvali z očitkom komisiji, da poskuša s tovrstnimi grožnjami »zgolj odvrniti pozornost od posledic svojih lastnih napak«, medtem ko je madžarska vlada evropski komisiji vzvišeno priporočila, »naj se raje osredotoči na varovanje evropskih meja«. Madžarska in Slovaška sta namreč zaradi sklepa evropskih notranjih ministrov o begunskih kvotah pred časom sprožili tožbo pred evropskim sodiščem.
Dveletni rok se izteka
Notranji ministri EU so namreč kljub nasprotovanju več članic septembra 2015 sprejeli sklep o pravičnejši razdelitvi 120.000 beguncev, ki so bili takrat nastanjeni predvsem v Italiji in Grčiji. Postopek naj bi bil v skladu z dogovorjenimi kvotami končan najpozneje do letošnjega septembra, vendar zaradi trmastega nasprotovanja nekaterih članic, ki so bile od samega začetka proti kvotam, pa tudi zaradi vse bolj protibegunsko nastrojenih razmer v večini preostalih, poteka zelo počasi ali pa sploh ne. Do zdaj je bilo po podatkih evropske komisije iz Italije in Grčije v druge članice EU preseljenih komaj 18.418 beguncev.
Sprejemanje azilantov je do letošnjega marca z utemeljitvijo, da je sprejela že ogromno beguncev, povsem ustavila tudi Avstrija, ki se zdaj s komisijo menda dogovarja, da bi vendarle sprejela 50 beguncev iz Italije. Komisar Avramopoulos bi od Dunaja menda rad dosegel, da bi sprejel tudi več beguncev iz Grčije, kjer so razmere še vedno kritične, evropska komisija pa »več fleksibilnosti« zahteva tudi od Bolgarije, ki se upira sprejemanju določenih skupin beguncev, in od Slovaške, ki menda premeteno postavlja pogoje, da je pripravljena sprejeti zgolj samske ženske z otroki in osebe z urejenimi potnimi dokumenti, ki pa jih je med množicami beguncev, s katerimi je od samega začetka begunske krize kronično preobremenjena Italija, tako rekoč nemogoče najti.
