Tiskane izdaje
London − Velika Britanija je objavila namero, da za njene vojake med spopadi v tujini evropska konvencija o človekovih pravicah ne bi veljala, piše Slovenska tiskovna agencija. Kot je dejala premierka Theresa May, bo to zaustavilo industrijo mučnih obtožb proti britanskim vojakom.
V skladu s predlogom britanske vlade, ki so ga obelodanili na kongresu vladajočih konservativcev, naj bi bilo britanskim vojakom omogočeno, da glede na okoliščine zanje v prihodnosti ne bi v celoti veljala evropska konvencija o človekovih pravicah, ko sodelujejo v oboroženih konfliktih v tujini, piše STA. Britanski vojaki bodo kljub temu obvezani ženevskim konvencijam in mednarodnemu pravu.
Načrti britanske vlade so usmerjeni k temu, da bi preprečili kopičenje tožb proti pripadnikom oboroženih sil, ki so po oceni britanskega ministra za obrambo Michaela Fallona lažne. »Naš pravosodni sistem je bil zlorabljen in je povzročil veliko mero stresa med ljudmi, ki so zato, da bi nas zaščitili, tvegali svoja življenja. Davkoplačevalce je to stalo milijone in obstaja resno tveganje, da naše oborožene sile zaustavi pri opravljanju njihovih dolžnosti,« meni Fallon.
V Veliki Britaniji so ustanovili zgodovinsko komisijo za obtožbe o zlorabah v Iraku (Ihat), ki naj bi preiskala obtožbe iraških civilistov na račun britanskih vojakov v času invazije na Irak pod vodstvom ZDA med letoma 2003 in 2009. Do 31. marca letos je komisija preiskovala 1347 primerov obtožb. Britansko obrambno ministrstvo je pred tem januarja sporočilo, da je Ihat opustil 57 preiskav, vojaško tožilstvo pa še enega. Poravnavo so dosegli v 326 primerih in ob plačilu okoli 20 milijonov funtov odškodnine (23 milijonov evrov), piše STA. Britanska vlada je danes objavila, da je Velika Britanija doslej za preiskave, zaslišanja in odškodnine, ki so povezane z Irakom, namenila več kot sto milijonov funtov.
Hilary Meredith, odvetnica, ki zastopa britanske vojake v tožbah, je v odzivu na namero britanske vlade ocenila, da gre za »korak v pravo smer«. Organizacija za človekove pravice Liberty je bila drugačnega mnenja in ocenila, da gre za »škodljiv in nazadnjaški korak«, ki bo škodoval vojakom, ki so se lahko zatekli h konvenciji zaradi napak vlade na bojišču, piše STA.
Podpisnice konvencije imajo sicer pravico, da lahko v času vojne ali izrednih izmer, ki ogrožajo življenja, izstopijo iz nekaterih delov konvencije. V zadnjih dveh letih so to storile Francija, Ukrajina in Turčija. Izstop ne velja za določila glede prepovedi mučenja in suženjstva, možno pa je to glede »pravice do življenja«, če gre za smrti, povezane z vojno.
