Tiskane izdaje
Bruselj – »Evropa, odidi iz postelje z Monsantom,« so na transparentih zahtevali predstavniki nevladnih organizacij, ki so protestirali, ko bi predstavniki članic EU spet morali odločati o podaljšanju dovoljenja za uporabo herbicida glifosat.
Evropska saga z najbolj razširjenim herbicidom na svetu se je nadaljevala skladno s pričakovanji. Odločanje o podaljšanju dovoljenja za njegovo uporabo v EU so spet preložili. Predvsem okoljevarstvene organizacije na čelu z Greenpeaceom odločno zahtevajo prepoved glifosata – razvil ga je Monsanto – in evropski komisiji očitajo, da daje prednost kemični industriji pred zdravjem ljudi in varovanjem okolja. Bruselj je sicer najprej predlagal desetletno podaljšanje, evropski parlament pa se je v torek v neobvezujoči resoluciji zavzel za postopno prepoved do leta 2022.
Odgovornost morajo
Protest proti uporabi glifosata, ki so ga organizirali v Bruslju. Foto: John Thys/AFP
V evropski komisiji nočejo, da se ponovi zgodba izpred poldrugega leta, ko članice niso mogle sprejeti odločitve ne za ne proti, zato je bil vroči kostanj v rokah evropske komisije, ki se je nato v skladu s pristojnostmi sama odločila za podaljšanje do letošnjega 15. decembra. Z njenega sedeža prihajajo jasna sporočila, da morajo odgovornost sprejeti članice. Posebno težko je, da odločevalci nimajo v rokah nedvoumnih izsledkov študij, ki bi dokazovala kancerogenost glifosata. Po drugi strani nevladne organizacije določajo način obravnave teme v javnosti.
Agencija za raziskave raka v Svetovni zdravstveni organizaciji je leta 2015 ugotovila, da je glifosat verjetno rakotvoren, ne da bi v svoji oceni upoštevala vpliv njegove količine v telesu. Dvomljivci so odgovarjali, da je bilo v enako skupino uvrščeno rdeče meso. V pristojnih evropskih agencijah za varnost hrane (Efsa) in za kemikalije (Echa) pa so ugotovili, da glifosat ne more bit uvrščen med substance, ki povzročajo raka. Evropska komisija zato ni mogla imeti vsebinskih zadržkov za podaljšanje dovoljenja za uporabo glifosata.
Slovenija za podaljšanje odobritve do pet let
Slovenija sicer podpira podaljšanje odobritve ali ponovno odobritev glifosata, a največ za pet let. To je po slovenskih ocenah obdobje, v katerem bi se kmetijstvo lahko prilagodilo. V Sloveniji je okoli tri četrtine glifosata (od 65 do 85 odstotkov) uporabljenega na nekmetijskih površinah. Pogosto je uporabljen proti plevelu v vinogradništvu, sadjarstvu, oljkarstvu. V konvencionalnem tradiconalnem kmetijstvu prevladuje prepričanje, da se učinkovitemu in preizkušenemu glifosatu ni smotrno odpovedati, saj so alternative slabše.
Eden izmed Monsantovih produktov, ki vsebuje herbicid glifosat. Foto: Charles Platiau/Reuters
»Stališče pristojnih institucij, Eche, in Efse, je drugačno od politike in javnega mnenja. Prehajamo v obdobje, ko dejstva politike ne prepričajo več,« je povedal evropski poslanec in nekdanji minister za kmetijstvo Franc Bogovič (SLS). Zaradi tega je, pravi, težko izumljati nove substance, ki bi, denimo, nadomestile glifosat, »saj nihče ne bi hotel vlagati v raziskave, če na koncu ne obveljajo niti ugotovitve pristojnih institucij, nasprotniki pa nimajo dokazov o škodljivosti«.
Bogovič, ki kot sadjar že 30 let uporablja glifosat, je pojasnil, da ga poškropijo le v ozkem pasu okoli dreves, ostanki pa se nato razgradijo. Pravi, da je eden od grozečih scenarijev, da bo Evropa postala odvisna od uvoza hrane iz dežel, kjer takšnih omejitev za herbicide sploh ni. Navedel je primer soje, ki je v Evropi proizvedemo le dva milijona ton, uvozimo pa 30 milijonov ton. Največ uvoza je iz Severne in Južne Amerike, kjer že tako na veliko neposredno škropijo gensko spremenjeno koruzo, sojo in bombaž, ki so odporni na glifosat.
