Evropska unija je tudi projekt sprave

Juncker: V Bruselj se vračam prepričan, da države Zahodnega Balkana spadajo v EU.

Objavljeno
01. marec 2018 17.23
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Sporočilo predsednika evropske komisije na balkanski turneji ni naletelo povsod na navdušenje. Jean-Claude Juncker šestim državam z evropsko perspektivo ni obljubil datumov priključitve, temveč je od njih zahteval izpolnitev pogojev in rezultate reform.

Jean-Claude Juncker je danes sklenil turnejo v Sofiji, kjer je po kosilu s predstavniki vseh šestih držav Zahodnega Balkana izjavil, da se v Bruselj vrača prepričan, da države v regiji spadajo v EU. Po njegovih besedah njihovo članstvo niso sanje, temveč realnost. Ponovil je, da so datumi manj pomembni kot izpolnjevanje pristopnih pogojev, od katerih EU ne bo odstopila, kar tudi pomeni, da morajo kandidatke rešiti dvostranske spore.

Reforme brez fige v žepih

Čeprav še nobena država ni izpolnila vseh obvez, je Juncker poudaril, da so vsi partnerji v regiji dosegli velik napredek. Izpostavil je predvsem boj proti kriminalu in korupciji, ki uničujeta družbe. Evropska komisija bo aprila predstavila poročila o napredku šestih držav na poti v EU, maja pa bo v Sofiji prvi vrh EU in Zahodnega Balkana po solunskem leta 2003.

Na njem bo govora, kot je napovedal Juncker, tudi o povezovanju držav v regiji in financiranju regijskih projektov, ker je za EU povezovanje posebnega pomena. Bolgarski premier Bojko Borisov je izpostavil potrebo po boljših transportnih povezavah v regiji kot sta med Sofijo, Beogradom in Budimpešto ter Prištino in Beogradom.

Juncker je ocenil, da so ga v Skopju razumeli, v Tirani pa ne najbolje. Čeprav večina prebivalstva v Albaniji podpira priključitev k EU, bo začetek pogajanj odvisen od priporočil evropske komisije. Kljub nezadovoljstvu med mladimi izobraženci, zlasti med Makedonci, Albanci in Srbi, ki se izseljujejo v druge evropske države, ker ne vidijo perspektive, kar ni niti v interesu Zahodnega Balkana niti EU, je Juncker sporočil, da ne bo dovolil, da bi ga žejnega prepeljali čez vodo.

Red na svojem dvorišču

Juncker se zaveda dejstva, da je stara celina že utrujena od širitve, vendar opozarja na krvavo balkansko morijo v polpretekli zgodovini. Po njegovem se lahko vojna sredi Evrope ponovi, če stari Evropejci novim državam v regiji ne bodo omogočili vstopa v EU. Kot je poudaril, evropska komisija ne more deliti bombonov ali vsiljevati širitve, temveč se morajo države kandidatke same odločiti za priključitev k EU in narediti red na svojem dvorišču.

V Sarajevu sta bosanski premier Denis Zvizdić in predsedujoči predsedstvu BiH Dragan Čović predala Junckerju izpolnjen vprašalnik evropske komisije z več kot 3000 odgovori. Na njihovi podlagi bodo v Bruslju odločili o dodelitvi statusa kandidatke BiH. Čović je napovedal tristransko srečanje s Hrvaško in Srbijo, ker bo ureditev mejnih vprašanj s sosedami med prvimi koraki BiH proti EU. Juncker je poudaril, da je EU tudi projekt sprave, ki spoštuje različnost.

V Podgorici je Juncker poudaril, da je datum včlanitve v EU, čeprav sta Črna gora in Srbija na tej poti prišli najdlje, odvisen le od Črne gore. V tej zvezi je spomnil, da evropska komisija ni nikoli obljubila, da bosta Srbija in Črna gora zagotovo vstopili v EU do leta 2025.

Ključna Beograd in Priština

V Prištini je Juncker pozval k ratifikaciji sporazuma o meji s Črno goro, ki je ključna za ukinitev vizumov za državljane Kosova za vstop v države EU. Juncker je še izpostavil, da so odnosi med Kosovom in Srbijo osrednjega pomena na poti proti EU.

Razmere na Kosovu niso bile v zgodovini nikoli mirne, zadnji vrhunec z vojno pa so dosegle leta 1998. Vprašanje reševanja Kosova se je preselilo na dnevni red EU leta 2006. Poskusi Bruslja, da bi zbližal stališča Beograda in Prištine, po dveh desetletjih od začetka spopadov med Srbi in Albanci niso obrodili veliko sadov.