Tiskane izdaje
Berlin – Med tistimi, ki so se v Nemčiji ušteli pri posojilih v švicarskih frankih, je tudi mesto Essen. Leta 2002 so se tudi upravi visoko zadolženega porurskega mesta takšna posojila, praviloma ponujena z nižjimi obrestmi, zdela odlična ideja, deset mesecev po »črnem četrtku« januarja 2015, ko je švicarska centralna banka nepričakovano odpravila omejitev tečaja 1,20 franka za evro, pa so morali potegniti črto pod izgubami v višini 90 milijonov evrov.
V Essnu so leta 2009 spustili iz rok priložnost za izstop iz kreditov v švicarskih frankih, zato so 15. januarja 2015 tudi sami opazovali nenadno podražitev svojih kreditov za petino in več. Spet pod črto pa so njihove izgube in izgube številnih drugih severnoporenskih mest plačali davkoplačevalci. A so bančnim obljubam o še posebej ugodnih posojilih v švicarski valuti nasedli tudi številni navadni državljani.
Leta 2015 so imeli nemški zasebniki v tujih valutah kar sedem milijard evrov posojil, v veliki večini v švicarskih frankih in v povprečni vrednosti okrog 150.000 evrov na posojilo, njihove skupne izgube pa so tedaj ocenjevali na milijardo evrov. Nekatere je presenetilo veliko število zadružnih in ljudskih bank med posojilodajalci nemškim strankam, a so bile te že prej znane po ofenzivnih poslovnih modelih. Mnoge od njih so po izbruhu afere najbolj prizadete stranke povabile na pogovore in začele iskati rešitve.
Preplavili so Evropo
V Nemčiji so največ zasebnih in poslovnih posojil v frankih sklenili na obmejnih območjih s Švico in poznavalci so že ob izbruhu afere domnevali, da so z njimi večinoma financirali posle v tej državi ali pa so posojila dajali ljudem, ki so plačo dobivali v frankih. Zato pa so tudi številne komercialne banke financirale posojila vzhodnoevropskih kupcev stanovanj in drugih bančnih strank, ki so se znašli pod nesorazmerno velikim bremenom valutnih nihanj. Po podatkih Evropske centralne banke so imeli Poljaki ob izbruhu krize v švicarskih frankih posojil v vrednosti štiridesetih milijard dolarjev ali skoraj osem odstotkov bruto domačega proizvoda. Šlo je za skoraj tretjino vseh nepremičninskih kreditov in tem nesrečnim posojilojemalcem so se mesečni obroki čez noč močno povišali, celo podvojili.
Pri posojilih v švicarskih frankih se niso ušteli le zasebniki. Foto: Arnd Wiegmann/Reuters
Prizadete so bile tudi številne druge evropske države od Francije do Slovenije in Hrvaške. Avstrija je imela leta 2015 takšnih posojil za 41 milijard dolarjev, Madžarska pa je svoje banke prisilila h konvertiranju teh posojil v forinte pod ugodnimi pogoji za posojilojemalce. Nekaj časa je o takšnih ukrepih razmišljala tudi Poljska, a je vlada prejšnje ministrske predsednice Ewe Kopacz sklenila, da ni njena naloga prevzemanje vseh tveganj, ki so jim izpostavljeni ljudje, in celo nacionalistična vlada Beate Szydło, ki jo je nasledila konec leta 2015, se je na koncu odločila proti prisilnim menjavam, potem ko so finančni nadzorniki posvarili pred pretresi za državni finančni trg.
V Varšavi so banke raje pozvali k »prostovoljnim« ukrepom, a so tudi ti številne dovolj prizadeli, da poljska podružnica Commerzbank že nekaj let ne izplačuje dividend, Deutsche Bank pa razmišlja celo o prodaji svoje podružnice.
Varneje bi bilo v igralnici
Banke so morale tudi v drugih državah svojim strankam ponuditi prehodne rešitve v obliki ugodnejših menjav, podaljšanj dobe odplačevanja in podobnega. Avstrijo, ki je bila med najbolj prizadetimi, so svetovni ekonomisti, med njimi Paul Krugman, že leta 2008 bičali zaradi izpostavljenosti bank v vzhodni Evropi in drugod, zato še od tedaj posojila v švicarskih frankih vsaj doma podeljujejo le še res dobro stoječim strankam in še te morajo veliko bolj kot prej seznanjati z morebitnimi posledicami.
Znesek starih posojil v švicarskih frankih so medtem zmanjšali za več kot polovico, a se lahko zaradi hudih posledic za njihove banke in posojilojemalce tepejo po glavah, zakaj niso že leta 2001 poslušali poznavalcev, kot je nekdanji direktor spodnjeavstrijsko-dunajske podružnice RLB Peter Püspök, ki je v intervjuju za časopis Die Presse dejal: »Posojila v frankih so žaloigra, čista špekulacija. Varneje je iti v igralnico, tam se človek vsaj malo zabava.« A ga v letih najbolj cvetočih poslov v švicarskih frankih niso poslušali niti v lastni banki.
