Evropski »hot spoti« brez računalnikov

Luxembourg – V evropskem odzivu na begunsko krizo se bo danes zgodil simboličen premik: skladno s shemo za preselitev 160.000 beguncev bo iz Italije odpotovala na Švedsko prva skupina, osemnajst Eritrejcev.

Da bi shemo lahko začeli intenzivno uresničevati, mora najprej zaživeti sistem centrov za registracijo beguncev in odvzem njihovih prstnih odtisov (tako imenovani »hot spoti«), v Italiji in Grčiji. Do zdaj je začel delovati le eden, na Lampedusi. »Brez 'hot spotov' premeščanje beguncev ne more delovati,« je povedal notranji minister predsedujočega Luksemburga Jean Asselborn.

V Slovenijo naj bi bilo skladno s shemo o preselitvi 160.000 beguncev iz Italije in Grčije do začetka prihodnjega leta preseljena prva skupina dvajsetih ljudi, predvidoma Eritrejcev.

Razmere v krajih, kjer naj bi že v prihodnjih mesecih začeli delovati centri za registracijo kot nekakšna rešilna bitka evropske politike, so še daleč od optimalnih. Politični sklepi tako potrebujejo še uresničitev. Avstrijski kancler Werner Feymann, ki je obiskal načrtovani center za registracijo na grškem otoku Lezbos, je po poročanju dunajskih medijev opozoril, da stvari primanjkuje na vseh koncih in krajih, tudi osnovnih tehničnih pripomočkov, kot so računalniki. Po njegovem mnenju bi za boljše zavarovanje meje in opravljanje postopkov morali poslati vsaj 1000 ali 1500 ljudi.

Sistem takih centrov naj bi bil namenjen tudi temu, da bi migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, takoj vrnili v domovine. »Evropa brez zavarovane zunanje meje bo kmalu Evropa notranjega mejnega nadzora. Tega nočemo,« je opozoril nemški notranji minister Thomas de Maizière. Razmišljajo o uvajanju sistema »pametnih meja«, po katerem bi za boljši nadzor uporabljali visoko tehnologijo. Mogoči so dvostranski sporazumi, denimo med Grčijo in Turčijo.

Skupni nadzor meje je politično kočljiv

Četudi je ideja evropske komisije, da bi dobili skupni nadzor meje, je vprašanje politično skrajno kočljivo, saj posega v enega od temeljev suverenosti članic. Slovenija je po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Andreja Špenge predlagala, da sistem pomoči pri nadzoru zunanje meje ne bi bil odvisen od tega, ali ga je članica pripravljena sprejeti. Tudi mejna agencija Frontex, katere vloga je koordiniranje, naj bi se okrepila. V bitki z begunsko krizo bodo članice vanjo napotile 670 policistov in drugih strokovnjakov.

Val beguncev sicer še povzroča kopico držav med članicami, tudi razvitimi. Napoved bavarske vlade, da bo uvedla strožji nadzor meje in začela pošiljati begunce nazaj v Avstrijo, je osupnila. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je v Luxembourgu pojasnjevala, da bo Dunaj odgovoril s podobnimi ukrepi na svojih mejah, če bodo na njihovi meji z Nemčijo nastali zastoji. Vračanje beguncev v Avstrijo bi po njenih besedah povzročilo novo veliko humanitarno krizo.

Čeprav so na konferenci ministri EU s predstavniki balkanskih držav in sosed Sirije poskušali spodbuditi čim več sodelovanja, ni primanjkovalo medsebojnih obtožb. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je bentil, da Srbija govori o 154.000 registriranih beguncev in zahteva denar od EU, »pokaže pa jih le nekaj sto«. Njegov kolega iz Beograda Nebojša Stefanović pa je Zagrebu očital, da Hrvaška ni opravila niti deset odstotkov tega, kar je naredila Srbija, begunska kriza pa ji je v 48 urah destabilizirala celoten sistem.