Evropsko pravilo: vsak proti vsakemu

Bruselj – Čeprav se na vseh političnih ravneh vsak dan slišijo pozivi, da bi morali čim prej poiskati celovito evropsko rešitev, EU v reševanju begunske krize še vedno deluje kot razglašeni orkester. Članice krivdo za težave pripisujejo druga drugi ali evropski komisiji.

Vodilni predstavniki bruseljskih institucijah opozarjajo, da so za evropsko polomijo odgovorne članice. Glavna vzroka da sta dva: pomanjkanje solidarnosti pri delitvi beguncev in kršitve evropske zakonodaje. Tako je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker članicam, ki na različnih področjih azilnega sistema ne spoštujejo zakonodaje, že poslal opozorilna pisma. Na seznamu siceršnjih kršiteljic, ki so že v uradnih postopkih, je tudi Slovenija s kršitvami dveh od skupaj petih veljavnih direktiv na področju azilne politike.

Bolj kot birokratski postopki je dramatično dogajanje na terenu. Niti v bogati Avstriji vsi begunci ne morejo dobiti strehe nad glavo in morajo spati na prostem. V Bruslju še ne vedo, kaj sploh naj naredijo z Madžarsko in njeno ograjo na meji s Srbijo. Po besedah Junckerjeve glasnice ograje niso pravo sporočilo in ne pripomorejo k odpravi begunske krize. A države da lahko same zaščitijo svoje meje. Madžarski premier Viktor Orbán se bo jutri dopoldne zglasil na pogovoru pri Junckerju.

Nove luknje v schengenu

Veliko večje težave utegne povzročiti ravnanje Madžarske, Italije in Grčije, ki množic beguncev sploh niso registrirale in jim odvzele prstnih odtisov. To od njih zahteva dublinska ureditev, po kateri je za begunca pristojna članica, v kateri je prvič stopil na evropska tla. Poleg tega so begunci nenadzirano vstopali v schengensko območje, se gibali po njem in prišli do Nemčije in drugih ciljev. Predpostavka odprave nadzora potnikov na notranjih mejah v Evropi je strog nadzor skupne zunanje meje, ki ga mora izvajati članica. Toda vsaj nekaj jih očitno ni več kos nalogi.

Zaradi novih lukenj številni vodilni politiki s kanclerko Angelo Merkel na čelu opozarjajo, da se bo, če ne bo rešitve pri delitvi beguncev, začelo postavljati vprašanje schengena. S ponovno uvedbo občasnega nadzora na mejah so v zadnjih letih vlade, denimo danska, poskušale dobiti kakšno točko na notranjepolitičnem prizorišču. Postopki nadzora, ki jih je po tragediji z 71 mrtvimi na tovornjaku na vzhodni meji z Madžarsko vpeljala Avstrija, pa so po oceni komisije skladni s schengenskimi pravili. Kako bi lahko izpeljali bolj pošteno delitev beguncev? Maja pripravljeni predlog evropske komisije o obveznem sistemu kvot so spodkopale številne članice, ki so bile pripravljene sprejeti le prostovoljni sistem z zavezami o precej manj beguncev. Bruselj je za Slovenijo izračunal kvoto 702 begunca, slovenska vlada jih je bila nato pripravljena sprejeti le 250. Podobno je bilo tudi v več drugih nekdaj socialističnih novinkah. Na koncu so pri prerazporeditvi prosilcev za azil iz Italije in Grčije namesto predlaganih 40.000 zaveze dosegle le število 32.000.

Odpor proti obveznim kvotam

To je glede na število beguncev, ki naj bi letos prišli v Evropo, skoraj kot kaplja v morju. Niti po poletni zaostritvi begunske krize na vzhodu še ni večje pripravljenosti na sprejem beguncev. Češka in Slovaška si želita, da bi skupaj z Madžarsko in Poljsko vzpostavili »višegrajsko fronto« proti obveznim kvotam. Zgolj na Poljskem je vlada namignila, da se utegnejo pogovarjati o večjem številu sprejetih beguncev, kot je bilo predvideno doslej (2000). Tudi v baltskih državah prevladuje nasprotovanje kvotam.

Vodilni bruseljski politiki so pazljivi. Najbolj glasen je predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, ki obtožuje del članic, da so podlegle nacionalnemu egoizmu in spodkopale sistem solidarnosti. Drugače kot v času grške krize, ko so zasedanja na različnih ravneh sledila drug drugemu, je v begunski krizi na ravni EU vse v znamenju čakanja. Luksemburško predsedstvo Unije je pod pritiskom za sredino meseca sklicalo izredno zasedanje notranjih ministrov, Juncker naj bi prihodnji teden predstavil nove predloge o obveznih begunskih kvotah.