Tiskane izdaje
Ljubljana – V eksperimentu, ki se je začel lani, sodeluje 2000 brezposelnih, starih od 25 in 58 let. Na mesec dobijo 560 evrov, za dveletni eksperiment pa je Finska namenila 20 milijonov evrov. Za nadaljevanje bi potrebovali dvakrat toliko.
Olli Kangas, direktor za odnose z občani v finskem uradu za socialne zadeve (Kela), je razočaran. Odgovorni še niso podprli predloga raziskovalne skupine, da bi eksperiment po letu 2018 razširili še na druge ciljne skupine brezposelnih. »Če odločitve ne bodo kmalu sprejeli, bo prepozno za nadaljevanje dela v letu 2019,« nam je povedal Kangas.
Preizkus zaupanja
UTD naj bi nadomestil dosedanje finančne ugodnosti oziroma podporo za brezposelnost, ki je enaka zagotovljeni minimalni socialni podpori. Finci so ugotovili, da je sistem socialnega skrbstva poln pasti – brezposelni s socialno podporo težko preživijo, z dodatnim zaslužkom pa do te niso več upravičeni. Cilj pilotne študije je zmanjšati revščino, družbeno izključenost in papirno birokracijo ter povišati stopnjo zaposlovanja.
Kela je vzorec ljudi izbrala naključno, nam je pojasnil Jurgen De Wispelaere, gostujoči raziskovalec na finski univerzi Tampere. V UTD so vključili ljudi, ki so novembra 2016 dobivali nadomestilo za brezposelnost. Pod enakimi pogoji kot do zdaj lahko zaprosijo za socialne ugodnosti, ki jih dodeljuje Kela, pri čemer se morajo te prilagoditi UTD. Tega prejemajo tudi, če najdejo zaposlitev. Osnovno vprašanje, na katero želijo odgovoriti, je, ali »podarjen denar« za osnovno preživetje, brez obveznosti, res motivirala ljudi, da poiščejo zaposlitev. »To je pravzaprav preizkus zaupanja, čeprav ga na Finskem ne imenujejo tako, ga pa na Nizozemskem, kjer tudi testno uvajajo UTD,« pravi De Wispelaere.
Rezultati šele prihodnje leto
Prvi rezultati bodo znani najverjetneje leta 2019 ali 2020. »Statistični podatki o zaslužku in davkih za leto 2017 bodo na voljo šele konec tega leta. Za tekoče leto pa leta 2019,« razlaga Kangas. De Wispelaere dodaja, da so rezultati veljavni šele po končanem eksperimentu: »Šele takrat lahko naredimo podrobno analizo. To, da naj bi bili nekateri podatki že dostopni, so špekulacije.« Rezultatov z znanstvenih vidikov namerno ne bodo objavili prej, je dodal. Če vlada ne bo primaknila denarja, se bo tukaj tudi končalo. Če dodatnega denarja ne bo po letu 2018, ne bodo mogli nadaljevati študij.
»Če želiš vedeti, kako stvari delujejo, mora biti na voljo tudi dovolj denarja,« je Kangas dejal za televizijo Yle. Na Finskem eksperiment označujejo kot reformo socialnega sistema, medtem ko so ga drugje videli kot rešitev za naraščajočo neenakost, ki je posledica vse večje robotizacije in avtomatizacije delovnih procesov. Projekt je zanimiv predvsem z vidika osredotočanja na delo, in ne na blaginjo. Projekcije kažejo, da naj bi UTD spodbudil sprejemanje začasnih del in delo s krajšim delovnim časom. Ne bo pa pokazal, ali bodo prejemniki UTD delali manj.
Prekratek čas za spremembe?
Mnogi finski strokovnjaki kritizirajo eksperiment zaradi majhnega vzorca pa tudi zato, ker naj bi z njim dobili odgovor na le eno predpostavko, to je, da bi ukinitev socialne podpore spodbudila brezposelne k vrnitvi na trg delovne sile. »Ostaja nevarnost, da bi eksperiment zanemaril pomembne problematike in ponudil odgovore na vprašanja, ki morda niso ključna,« pojasnjuje dr. Daniel Popović s fakultete za družbene vede.
»Moteče je tudi to, da v študijski skupini ni mlajših od 25 let in starejših od 58 let, saj se ljudje zaposlujejo že precej prej in upokojijo kasneje. Zlasti mlajši predstavljajo pomembno družbeno kategorijo, saj še bolj občutijo problem fleksibilnosti trga dela in lahko imajo precej drugačen odnos do zaposlitve in drugih oblik dela kot njihovi starši,« dodaja.
Kangasa pa skrbi kratek časovni načrt – ni prepričan, da bi ljudje po zgolj dveh letih spremenili svoje navade: »Podobni primeri v tujini kažejo, da se spremembe v obnašanju pa tudi priučevanje za novi poklic začnejo po dveh ali treh letih.« Ne glede na pomisleke je nacionalni eksperiment v deželi dedka Mraza boljši od podobnih projektov po svetu.
»Lokacijski eksperimenti so dvorezni meč. Če v nekem okolju propade tovarna, je test ničen. Enako velja, če se odpre nova tovarna,« pojasnjuje Kangas. Prepričan je, da bodo rezultati zaradi naključnega vzorca verodostojni.
