Tiskane izdaje
»Z vojnimi dejanji 13. novembra je sovražnik odprl novo poglavje. A demokracija se je sposobna odzvati: skladno s svojimi principi bomo poskrbeli, da bo zagotovljena varnost državljanov.« Tudi s temi besedami je predsednik François Hollande popoldne v Versaillesu nagovoril predstavnike obeh domov francoskega parlamenta, narodne skupščine in senata.
Pred takšno grozoto, kot jo je Francija doživela v petek, se je »treba nacionalno povezati«. In za to da bo treba spremeniti tudi ustavo.
Predsednik Hollande je pred devetsto parlamentarci v okviru zunanje politike poudaril, da bo Francija »pospešila svoje operacije proti džihadistom Islamske države v Siriji«, in povedal, da se je že obrnil na varnostni svet Združenih narodov s prošnjo, da bi se čim hitreje sestali in sprejeli resolucijo o skupnem boju proti vojnem terorizmu.
Poseg v ustavo: izredne razmere tri mesece
Po hitrem postopku naj bi posegli tudi v francosko ustavo, predvsem v člena 16 in 36, da bi bolje definirali »izredne razmere«: po novem predlogu zakona naj bi izredne razmere, ki jih je predsednik razglasil 13. novembra, podaljšali na tri mesece. S spremembami naj bi dosegli tudi odvzem francoskega državljanstva ljudem – z dvojnim državljanstvom –, obtoženim terorizma, prav tako tistim, ki so se rodili kot Francozi. Hkrati naj bi poenostavili postopke za izgon tujcev, obtoženih terorizma, po predsednikovi besedah je mogoče pričakovati še nova pooblastila pri delu policije, obveščevalnih služb in sodstva.
Kakor je izpostavil prvi med Francozi, bo treba boj proti terorizmu voditi na širši ravni Evropske unije, zato se je zavzel »za usklajen in sistematičen nadzor na mejah EU«. Še do konca letošnjega leta naj bi, na zahtevo Francije, vzpostavili evropski sistem PNR (»passenger name record«), ki bo omogočal prenos in uporabo podatkov o letalskih potnikih.
Razhajanj veliko,
Kar so francoski mediji napovedovali vnaprej, se je popoldne potrdilo: o Hollandovi viziji nove Francije imajo politični nasprotniki veliko pomislekov. Parlamentarci so s svojimi odzivi pokazali, da je tudi v tragediji razhajanj veliko in pripravljenosti na enotnost manj. Republikanci, denimo, ne bi spreminjali ustave.
Foto: Guillaume Horcajuelo/Reuters
Francija bo uničila teroriste, ne obratno
Življenje gre naprej, tudi v žalovanju. Mora naprej, zato so se Parižani danes poskušali kolikor toliko vrniti v stare tirnice. Odšli so na delo, v šole, čeprav z občutjem in zavedanjem, da po petkovih napadih − v katerih je umrlo 129 ljudi, 352 pa jih je ranjenih − svet ne bo več takšen, kakršen je bil. A kako razložiti nacionalno tragiko malemu človeku, tudi otroku.
V petek so bile napadene temeljne vrednote svobodnega zahodnega sveta, žrtve so bili ljudje − vsi počez, ljudje, ki častimo zahodni način življenja, demokratične svoboščine vseh vrst, svobodo v najplemenitejšem pomenu besede. Vse to so v teh dnevih žalovanja začeli razlagati po francoskih šolah, da bi pomirjali mlade in bi ti lahko nekako razumeli, kaj se dogaja. Za ta namen so po osnovnih in srednjih šolah pa tudi na univerzah − zlasti v tistih, ki so bile najbolj prizadete - že danes mobilizirali posebne zdravstveno-psihološke ekipe. Mladim je, kakor vsem drugim, treba pomagati pri žalovanju in jim tudi povedati, kako se spopadati s strahom. Tega je teroristom uspelo zasejati ...
Medtem pa naprej veljajo, kakor je bil takoj po napadih zapovedal predsednik François Hollande, izredne razmere; če bodo v parlamentu po hitrem postopku sprejeli zakon, naj bi trajale vsaj tri mesece. V praksi to pomeni, da so še naprej prepovedana zborovanja, na mejah je vzpostavljen nadzor, tudi šolskih ekskurzij in izletov do nadaljnjega ne bo ..., so pa danes spet odprli vrata muzeji, galerije, knjižnice in nekatere druge kulturne ustanove.
Pred Sorbono
V teh dneh globoke bolečine, ko je mogoče slišati veliko besed o strahu in pogumu, je minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve zjutraj pomirjajoče izjavil, kako »teroristom nikoli ne bo uspelo uničiti Francije, ampak bo republika uničila njih«. In vendar je »stopnja nevarnosti za nova teroristična dejanja še vedno visoka«. »Grožnja ni nova«, tveganje je veliko že mesece, varnostno-obveščevalne službe so ves čas na preži in povezane z drugimi službami po Evropi. V petek jim je spodletelo, toda »od letošnje pomladi smo prestregli šest napadov«, z zakoni iz leta 2012 in 2014, ki so jih sprejeli za preprečevanje terorizma in boj pri njemu, so »onemogočili 230 izstopov iz države in 62 prihodov tujcev, katerih prisotnost bi lahko pomenila tveganje za Francijo«. Dosegli so blokado 87 spletnih strani, ki so spodbujale k terorizmu, šestim ljudem so odvzeli francosko državljanstvo, od začetka letošnjega leta so zapovedali 34 izgonov tujcev, povezanih z džihadizmom, in imamov, ki so spodbujali k sovraštvu.
Takoj po krvavih petkovih napadih je predsednik države François Hollande napovedal, da se bo Francija na »vojno dejanje teroristične vojske« odzvala z neizprosnostjo, tako na »domačem kot tujem terenu«. Vojaške operacije je takoj pospešila v Siriji in z nedelje na ponedeljek so izvedli nemalo protiterorističnih akcij tudi po različnih koncih države in v Belgiji. Na francoskih tleh so, kot je danes notranji minister predstavil javnosti, aretirali 23 ljudi, zasegli 31 kosov orožja ... ali še drugače: v 48 urah po petkovih napadih so opravili 168 hišnih preiskav v 19 departmajih in odredili 104 hišnih priporov, med sedmimi terorističnimi samomorilci so jih uradno identificirali že pet; še vedno pa je na begu morilec iz koncertne dvorane Bataclan.
Poklon žrtvam
Danes, drugi dan tridnevnega žalovanja, so se točno opoldne po vsej Franciji žrtvam poklonili z minuto molka ... Predsednik države François Hollande in predsednik vlade Manuel Valls sta za kraj poklona izbrala veličastno Sorbono − simbol Pariza, Francije, mladosti in znanja.
Kolektivna žalost je globoka, a bo sčasoma zbledela, takšna je narava človeštva. Toda 13. november 2015 bo na koledarju francoske in evropske zgodovine gotovo za vedno dan tragike. Tudi individualne rane prizadetih svojcev, prijateljev, znancev se bodo celile dolgo časa. Da bi bilo dodatnih bolečin čim manj, je mogoče slišati pozive, naj ljudje, tudi tisti na socialnih omrežjih, prisegajo na pietetnost in človečnost
