Francija: otožnost zamenjala optimizem

François Hollande je v četrtek popoldne predstavil, kaj čaka Francijo.

Objavljeno
19. september 2014 17.24
FRANCE-DIPLOMACY-HOLLANDE
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Doslej se je predsednik François Hollande v svojih nagovorih javnosti osredotočal predvsem na domačo ekonomsko-socialno sliko, zdaj je očitno razširil fokus. V četrtek popoldne, ko je že četrtič, odkar je v Elizejski palači, stopil pred novinarje, je v ospredje postavil dogajanje v svetu in vlogo Francije v njem.

Bolj kot domačo ekonomijo je poudarjal zunanjepolitične teme in tudi bolj kot znane »tehnokratske« tone je ubiral osebne strune; ni se več, na primer, v slogu kakšnega finančnega ministra vrtel okrog paktov o odgovornosti in solidarnosti. Njegov pogled na dogajanje v svetu – od Bližnjega vzhoda do Afrike in Ukrajine – je zvenel temačno; medtem ko so mu domači analitiki doslej pogosto očitali neutemeljen optimizem, je zdaj slišati, kako je poskočni dur zamenjal za otožnejši mol. Globalne razmere so izjemno resne, zato kot človek vojske resno nastopa tudi Hollande, je njegov nastop pred cvetoberom francoskih novinarjev pokomentiral Thomas Wieder iz dnevnika Monde.

Od vojne do ebole

François Hollande je med drugim priznal, da njegova politika za zdaj resda še ni dala pravih rezultatov, a ti bodo »zagotovo prišli«, upa, da »še pred letom 2017«. Do takrat ima nemalo načrtov, tudi vojaških, Francija da se bo močno angažirala proti Islamski državi. Zato bodo, denimo, okrepili francosko bazo v Združenih arabskih emiratih, kjer so trenutne kapacitete takšne: šest letal Rafale in 900 vojakov. Povečevanje vojaškega proračuna je v teh časih, označenih za krizne, občutljiva poteza, vladajoča politika jo opravičuje »z globalnim protiterorističnim bojem za evropske vrednote«, v katerem mora sodelovati tudi Francija. Kakor je napovedal, bodo zagotovili »operacije zračne zaščite« v Iraku, za kar so ga iraške oblasti zaprosile med nedavnim obiskom v Bagdadu. Od včeraj imajo francoska vojaška letala v resnici zeleno luč za operacije v Iraku in so že začele napadati skrajneže Islamske države.

Tudi ebola postaja ena osrednjih političnih tem in globalnih bojev, zato kakor Barack Obama tudi francoski predsednik napoveduje »vojno« epidemiji, ki je doslej zahtevala več kot 2500 življenj. Ker mora Francija ravnati odgovorno, bo finančno pomagala Gvineji: »Odločil sem se, da bomo v osrčju epidemije postavili francosko vojaško bolnišnico«.

Na zelo obiskani novinarski konferenci je še enkrat tudi ponovil, da bi vojaški ladji Mistral lahko dostavili v Rusijo, če bo »spoštovano premirje v Ukrajini« in bo »končan plačilni postopek«. Ob tej priložnosti se je odločno zavzel tudi za evropsko obrambno industrijo, kajti »Evropa mora imeti lastno obrambo«.

Potem ko je predstavil velike diplomatske in vojaške poudarke v tujini, se je ustavil še ob domači problematiki, ekonomski, socialni, aferaški (finančni škandal poslanca Thévenouda). Francija bo morala »privarčevati napovedanih petdeset milijard evrov in ne več«, čas pa je tudi za oplemenitenje »sistema civilnega služenja«, ki ga je leta osnoval Martin Hirsch: število mladih med 16. in 25. letom, ki šest do dvanajst mesecev delajo za javno dobro in 573 evrov neto na mesec od države, naj bi se povečalo na 100.000. Ob robu je okrcal nasprotnike znotraj socialistične stranke, ki trdijo, da je sta s premierom Manuelom Vallsom vse manj in premalo leva, in so se, kakšnih trideset jih je, v torek v parlamentu vzdržali glasovanja o zaupnici drugi Vallsovi vladi. Med drugim je bilo še slišati, da vsaj do konca mandata ne bo povišanja davka na dodano vrednost, bodo pa, kakor je napovedal že premier, znižali dohodnino ... Vse tudi kaže, da bodo francoski deficit zbili pod tri odstotke komaj leta 2017.

Knjiga kot meč

Razmerje med Francozi in Françoisom Hollandom je, če sodimo po javnomnenjskih raziskavah, skoraj povsem izgubilo pozitivni naboj: 85 odstotkov državljanov si ne želi, da bi še enkrat kandidiral, še dodatno je njegovo podobo omadeževala nekdanja prva dama Valérie Trierweiler s pred kratkim izdano knjigo Merci pour ce moment. V njej ga slika kot politika, ki je preveč oddaljen od malega Francoza, preveč brezsrčen do najbolj prikrajšanih in prevelik socialni liberalec, da bi naprej verjeli, da je med njim in Francozi še kaj bližine. Spremenjeni ton na nedavni tiskovni konferenci, v primerjavi s prejšnjimi nastopi, je, kakor še pravi Mondov analitik Thomas Wieder, razumeti kot poskus, da pokaže državljanom – kako je vendarle socialistični predsednik. Da bi bilo mogoče s tiskovno konferenco popraviti slabo mnenje, je malo verjetno. Sodobna medijska mašinerija se vrti prehitro ...