Francoski premier predsedniku ponudil odstop vlade

Francija bo dobila novo vlado, potem ko je stara razpadla zaradi vse večjih nesoglasij glede ekonomskih vprašanj.

Objavljeno
25. avgust 2014 11.56
FRANCE-POLITICS-GOVERNMENT-FILES
Ju. K., zunanja politika
Ju. K., zunanja politika

Pariz − Po več dneh srditih notranjih sporov, ki jih je z ostrimi kritikami na račun aktualne ekonomske politike sprožil gospodarski minister Arnaud Montebourg, bo premier Manuel Valls predstavil imena nove ministrske ekipe, s čimer bo Francija dobila že drugo vlado v manj kot petih mesecih.

V njej skoraj zagotovo ne bo Montebourga, ki je konec tedna, skupaj z dosedanjim ministrom za izobraževanje Benoitom Hamonom, uprizoril enega največjih notranjih revoltov v mandatu predsednika republike Françoisa Hollanda. Eden od najbolj ostrih levičarjev je med srečanjem francoskih socialistov pozval k »velikim spremembam« trenutne ekonomske politike in čim prejšnjemu koncu »vsiljenih« varčevalnih ukrepov na območju Unije. Te po mnenju obeh ministrov služijo izključno interesom nemške kanclerke Angele Merkel, ne pa interesom Evropejcev.

François Hollande je premieru Manuelu Vallsu naročil, naj do jutri sestavi novo vladno ekipo, iz katere bo jasna usmeritev, ki jo je predsednik republike državi zadal ob začetku svojega mandata. Valls je Montebourga po nedeljskem nastopu obtožil »prestopa rumene črte«, s čimer mu je, kot kaže, želel sporočiti, da v njegovi vladi nima več prihodnosti. Ostre besede, ki sta jih upornika namenila nemški kanclerki, so bile tudi v popolnem nasprotju s stališčem francoskega predsednika, ki je pred dnevi ponovil, da ne namerava zaostrovati odnosov z Berlinom.

Že drugi padec Hollandove socialistične vlade v manj kot petih mesecih sovpada z vse večjimi težavami francoskega gospodarstva, ki bi lahko kmalu zapadlo v novo recesijo. Francija je v prvi polovici letošnjega leta zabeležila ničelno gospodarsko rast, medtem ko se je število brezposelnih povečevalo. Predsednik Hollande še naprej vztraja, da bo uresničil zaveze o davčnih olajšavah za podjetja, vrednih 40 milijard evrov, javno porabo pa zmanjšal za 50 milijard.