Atene − Agencija Evropske unije za nadzor zunanjih meja Frontex širi svoje aktivnosti v Grčiji − danes se je namreč začela nova operacija Pozejdon hitro posredovanje, ki nadomešča operacijo Pozejdon morje.
Operacija Pozejdon hitro posredovanje bo delovala na enakem območju kot operacija Pozejdon morje, vendar pa bo grškim oblastem pri spoprijemanju z vedno novimi prebežniki, ki dosegajo grške obale, pomagala z večjim številom pripadnikov in več tehnične opreme. Kot piše na spletni strani Frontexa, bodo v okviru nove operacije več pozornosti namenjali varnostnemu preverjanju.
Vodstvo agencije EU za nadzor meja in grške oblasti so se sredi meseca dogovorile, da bodo v okviru nove operacije Frontex v Grčijo sčasoma napotili 376 policistov in prevajalcev, med katerimi bodo strokovnjaki za varnostno preverjanje, odvzem prstnih odtisov ter odkrivanje tihotapcev in ponarejenih dokumentov iz različnih članic EU in schengenskega območja. Poleg tega bo v operaciji sodelovalo tudi več ladij s posadko, ki ni vključena v zgoraj omenjeno število strokovnjakov.
Grčija je sicer dolgo zavračala možnost, da bi na njenih mejah delovale Frontexove enote za hitro posredovanje, imenovane Rabit. Po po dolgotrajnih prerekanjih in celo grožnjah z začasno izločitvijo iz schengenskega območja, so Atene nato sredi decembra agencijo EU za nadzor zunanjih meja le prosile za pomoč. Po uradni prošnji so stekli pogovori in priprava operativnega načrta, zdaj pa so, kot kaže, razširjene aktivnosti tudi dejansko stekle.
Poleg tega je evropska komisija sredi meseca predstavila sveženj ukrepov za boljši nadzor zunanjih meja EU. V okviru tega je predlagala novo mejno in obalno stražo, ki bi nadomestila Frontex. Novi agenciji bi bilo med drugim vseskozi na voljo 1500 strokovnjakov, ki bi jih lahko v roku treh dni napotili na katerokoli evropsko mejo, če bi bila ta bodisi preobremenjena bodisi njeno izvajanje nadzora ne bi bilo ustrezno. Komisija je predlagala tudi spremembo zakonika o schengenskih mejah z uvedbo obveznih sistematičnih kontrol − tudi državljanov EU na zunanjih mejah, s čimer bi zmanjšali nevarnost nenadziranega vstopanja teroristov. Sistematične kontrole naj bi izvajali na podlagi podatkovnih zbirk, da se preveri, ali prispele osebe predstavljajo grožnjo javnemu redu in notranji varnosti. Kontrole bi bile obvezne tudi pri izstopu iz EU. Največjo in tudi najbolj kontroverzno spremembo pa prestavlja predlog, da bi lahko nova agencija na »problematičnem delu« zunanje meje članice posredovala brez njenega povabila.