Tiskane izdaje
Bruselj − Da bi Grčija v prihodnjih tednih, preden bo sklenjen novi rešilni program, lahko odplačevala finančne obveznosti, je evropska komisija predlagala sprejetje premostitvenega posojila iz mehanizma EFSM, ki pokriva celotno EU.
V skladu s predlogom Bruslja bi Grčija dobila posojilo v višini sedem milijard evrov. Toliko denarja potrebuje julija, avgusta pride na vrsto še dodatnih pet milijard. Posojilo bo zapadlo v treh mesecih. Težava s posojilom iz EFSM, ki je bil ustanovljen leta 2010 ob izbruhu dolžniške krize, je, da bi bile z njim izpostavljene vse članice EU, in ne le države z evrom. Temu so se med drugim odločno postavljali po robu finančni ministri Britanije, Češke in Hrvaške, ki nočejo, da se denar njihovih davkoplačevalcev namenja reševanju Grčije. Bruselj naj bi upošteval njihove zadržke.
Predlog so dobili na mizo predstavniki članic EU. Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis je opozoril, da so imeli na mizi še druge predloge za premostitveno financiranje, toda nobeden ni bil izvedljiv. Tako nobena članica območja z evrom − niti Francija, ki je v pogajanjih imela veliko razumevanje za Grčijo − ni hotela ponuditi dvostranskih posojil. Največja grška obveznost je plačilo ECB 20. julija v višini štirih milijard evrov. Če Atene tega ne bi plačale, bi Frankfurt moral preklicati izredno likvidnostno pomoč grškim bankam.
Glede novih ocen IMF glede nevzdržnosti grškega dolga in zahtev po večjih olajšavah je Dombrovskis opozoril, da ne bi smeli ocenjevati samo višine dolga v BDP, marveč tudi dinamiko plačevanja. Tako Grčiji do leta 2023 sploh ni treba plačevati glavnice in obresti za več kot 130 milijard evropskih posojil iz drugega rešilnega svežnja. Grčijo tako stane servisiranje dolga v deležu BDP manj kot Portugalsko in Italijo. Poleg tega so bile na vrhu območja z evrom Grčiji ponujene še dodatne dolžniške olajšave, če bo izpolnila reformno-varčevalne zaveze.
