Grčija za predčasno končanje sodelovanja s trojko

Premier Antonis Samaras pri Angeli Merkel:  Atene hočejo normalne razmere in obravnavanje težav, ki jih imajo.

Objavljeno
23. september 2014 21.29
GREECE-MERKEL/
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Še v ponedeljek je morala nemška kanclerka ­Angela Merkel poslušati dvomljive serenade iz Francije, ki se vse bolj spreminja v evropskega bolnika, v torek pa je z grškim premierom Antonisom Samarasom gostila predstavnika države, ki si z »nemškim diktatom« vrača naklonjenost finančnih trgov.

Francije seveda ni mogoče kar tako primerjati z Grčijo. Prva je, kot je v ponedeljek v Berlinu poudaril premier Manuel Valls, še vedno peto največje gospodarstvo sveta in drugo Evrope ter skupaj z Nemčijo motor evropskega združevanja, a je tudi veliko manjša in revnejša Grčija pošteno pretresla Evropo, zato se v Nemčiji mnogi še bolj bojijo, kaj bo, če bo zaropotalo tudi v zahodni sosedi. Država, ki napoveduje prevelik proračunski primanjkljaj vsaj do leta 2017 in medtem hitro povečuje tudi svoj skupni dolg, sicer napoveduje strukturne reforme, a po prepričanju številnih nemških komentatorjev ne bodo segle ­dovolj globoko.

Kot naročen

Mnogi Francozi še vedno verjamejo, da problem niso sami, ampak je to z varčevanjem obsedena Nemčija. »Francozi bodo imeli Nemčijo radi, če se bo zavzela za rast v Evropi,« je izjavil celo premier Valls in s tem namignil na nemško hrepenenje po sprejetosti v veliki evropski družini kljub svojim zgodovinskim grehom. Številni Nemci občudujejo francoski šarm, konservativna kanclerka Angela Merkel pa je ob pozivih k večji nemški državni potrošnji ostala hladna in je raje opomnila na skupaj dogovorjen pakt stabilnosti in rasti. Obisk grškega premiera Antonisa Samarasa le dan kasneje je zato za nemško kanclerko Angelo Merkel bil kot naročen. Pri bonitetni hiši Standard & Poor's so Grčiji pravkar povišali oceno na B ter še posebej pohvalili grški napredek pri konsolidaciji državnega proračuna ter vračanje h gospodarski rasti.

Tudi pri Standard & Poor's opozarjajo, da je ta s pričakovanega 0,6 odstotka šibka, ter svarijo pred deflacijo, vlada države, ki je tako dolgo trpela gospodarsko nazadovanje, pa upravičeno poudarja doseženo. Finančno ministrstvo celo sporoča, da bo primarni proračunski presežek še večji od napovedanega. Kritiki sedanje grške vlade odgovarjajo, da se je gospodarstvo od začetka krize skrčilo za četrtino in če bi bile volitve zdaj, bi vlado premiera Samarasa, sestavljeno iz njegove Nove demokracije in socialističnega Pasoka, res premagala skrajno leva Siriza. Konservativni politik je zato prišel v Berlin tudi po podporo za svoje naslednje korake, s katerimi si želi premagati tekmece.

Sprememba obraza

Kljub še vedno visokemu skupnemu dolgu Antonis Samaras napoveduje nižanje nekaterih davkov – in predčasno končanje 240 milijard evrov težkega programa za reševanje grške dolžniške krize, ki so ga morali v Atenah skleniti z Evropsko unijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom. »Hočemo normalnost za našo državo in dokazali smo, da si lahko pridobimo verodostojnost,« je na tiskovni konferenci z nemško kanclerko povedal grški premier, podpredsednik vlade Evangelos Venizelos pa je doma poudaril, da si je njegova država na finančnih trgih že zagotovila boljše obresti od tistih, s katerimi ji posoja denar IMF.

»Sodelovanje ni bilo lahko, kvečjemu nasprotno, a je spremenilo obraz našega gospodarstva in verjamem, da ga bomo lahko predčasno dokončali,« je v Berlinu Samaras dodal prepričanje, da bodo lahko že prihodnje leto sami poskrbeli za svoje finančne potrebe. Grški premier pričakuje tudi podaljšanje odplačevanja dolgov ter nižje obresti zanje.

Nežna znamenja uspeha

Grčija se o dolgovih pogaja s tako imenovano trojko, premier Samaras­ pa si neznansko želi tudi pozitivnih namigov iz največjega evrskega garanta grških dolgov. Tudi Angela Merkel je na tiskovni konferenci poudarila, da se bodo s pomočjo Grčiji v prihodnjih tednih ukvarjali pri EU, ECB in IMF, a je tudi pohvalila Samarasovo vodstvo in »prva nežna znamenja uspeha«.

Evropski konservativni politiki se dobro spomnijo grškega sprenevedanja o dolgovih v obdobju pred izbruhom krize in takoj po njem ter zato morda verjamejo, da so trojkine uzde še vedno najboljša obramba pred grško vrnitvijo v stare proračunske in gospodarske vode, čeprav zdaj tudi predstavniki trojke vsaj neuradno hvalijo »profesionalnost« grške vlade v pogajanjih o dolgovih in reformah. Sedanjo grško vlado zgodaj spomladi čaka odločilen spopad s politično opozicijo, saj bodo morali v parlamentu izbirati novega predsednika države. Če Samaras za svojega kandidata ne bo dobil večine, državo morda čakajo nove volitve.

Šibka gospodarska rast se še ni prebila do ljudstva, ki ga tepe več kot 27-odstotna brezposelnost in na večini javnomnenjskih raziskav Siriza prepričljivo vodi pred Samarasovo Novo demokracijo. V upanju, da bo zmanjšal politično vročino, ki se kljub mrazu napoveduje njegovi vladi, je Samaras pred zimo napovedal znižanje davka na kurilno olje in nekaterih drugih dajatev. Še večje razbremenitve prebivalstva v primeru svojega nastopa na oblasti napovedujejo pri Sirizi, za povrhu pa še višjo najnižjo plačo in pokojnine. Zahtevajo tudi izstop iz trojkinega objema in grški upniki bodo morali kmalu odločiti, ali bodo pri odločitvah upoštevali tudi politični položaj v državi.