Tiskane izdaje
Bruselj − V Evropski uniji se po navedbah časnika Financial Times krepi nezadovoljstvo zaradi grške nepripravljenosti, da bi pri spoprijemanju z begunsko krizo pristala na pomoč drugih članic Unije. V Bruslju tako po navedbah Financial Timesa Atene svarijo, da Grčiji grozi začasna izključitev iz schengenskega območja prostega pretoka ljudi, če ne bo do sredine decembra izpeljala dogovorjenih ukrepov za obvladovanje krize s prebežniki. To je menda po mnenju nekaterih vodilnih predstavnikov EU še edino sredstvo, s katerim bi grškega premierja Aleksisa Ciprasa prepričali, da izpolni svoje obljube in sprejme pomoč EU.
Grčija, kamor je letos prispelo prek 700.000 prebežnikov, sicer zavrača prisotnost evropske agencije za nadzor zunanjih meja Frontex, v Bruslju pa se nad Atenami jezijo tudi zato, ker nočejo sprejeti evropske humanitarne pomoči, niti se ne lotijo izboljšati sistema za registracijo prebežnikov. Evropski notranji ministri, ki se bodo sestali v petek, naj bi Grčiji tako dali vedeti, da ji grozijo drastični ukrepi, če ne bo ukrepala še pred vrhom EU, ki je predviden za sredino decembra, poroča Financial Times.
Sicer pa v EU zadnje čase veliko razmišljajo o prihodnosti schengenskega območja. Evropska komisija bo po napovedih Financial Timesa tako še ta mesec predlagala skupne mejne enote, ki naj bi prevzele nadzor na mejah, morda celo proti volji članic, ki ležijo na zunanjih mejah Unije, kot je Grčija.
Letos v Evropo prispelo že več kot 900.000 prebežnikov
Medtem ko se nad Atene zgrinja vse več pozivov k ostrejšemu nadzoru na njenih mejah, pa se v Grčiji spoprijemajo z novimi in novimi prihodi prebežnikov, opozarja časnik Kathimerini. Poleg tega se razmere zaostrujejo tudi na grško-makedonski meji, kjer je obtičalo več sto ljudi.
Prebežniki na grško-makedonski meji. Foto: Armend Nimani/AFP
Na meji med državama že več dni protestira približno 1500 migrantov, večinoma iz Irana, Pakistana in Maroka, ki zaradi politike filtriranja beguncev in migrantov meje ne smejo prečkati. Prebežniki po navedbah grškega časnika že od 18. novembra kampirajo na železniških tirih med državama in zahtevajo prečkanje meje. Po ocenah operaterja vlakov Trainose je zaradi njihovega oviranja železniškega prometa nastalo že za več kot 1,5 milijona evrov gospodarske škode.
Grški minister za migracije Ioanis Muzalas sicer obljublja, da se bodo lahko tisti, ki ne bodo mogli prečkati meje, vrnili v Atene. Že včeraj je tja z avtobusi, ki jih je zagotovil Visoki komisariat družnih narodov za begunce (UNHCR), po navedbah časnika Kathimerini prispelo približno tisoč prebežnikov iz Iraka in Afganistana, ki so jim makedonske oblasti prepovedale vstop v državo. Vrnjene prebežnike bodo namestili na nekdanjem olimpijskem hokejskem stadionu v bližini atenskega letališča.
Število prebežnikov, ki iz Turčije prek morja potujejo v Grčijo, medtem kljub zimi ne upada − od januarja jih je po podatkih UNHCR in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) prispelo že 738.465. Za zdaj prav tako ne upada dotok prebežnikov na tako imenovani balkanski poti.
V Evropo je sicer od januarja prispelo več kot 900.000 beguncev in migrantov, več kot 3500 jih je v tem obdobju na tvegani poti umrlo ali pa so obveljali za pogrešane, kažejo podatki UNHCR in IOM. Po podatkih IOM je skoraj 97 odstotkov prebežnikov v Evropo prispelo po morju − 878.495 od najmanj 907.712. Večino prebežnikov predstavljajo begunci iz Sirije in Afganistana, med vsemi pa je približno 20 odstotkov otrok, poroča Al Džazira.
