Grški manevri na robu prepada

Bruselj – Sinoči, manj kot dve uri pred iztekom roka za grško plačilo 1,55 milijarde evrov IMF je še potekala dolžniška srhljivka, v kateri so čez dan drug za drugim sledili preobrati.

Grčija opolnoči ni plačala IMF in je že vsaj tehnično plačilno nesposobna. Ponoči se je iztekel tudi drugi rešilni program za Grčijo, ki je bil v zadnjih mesecih jabolko spora, saj Sirizina vlada ni hotela izvajati varčevalno-reformnih ukrepov, predvidenih v njem, s posojilodajalkami pa ji ni uspelo skleniti kompromisa o nadomestnih rešitvah. V njegovem okviru je Grčija dobila za 130,9 milijarde evrov posojil z nizkimi obrestmi in dolgimi roki vračil, vse do leta 2054. Neporabljenih bo ostalo 1,8 milijarde za posojila in 10,9 milijarde za injekcije bankam.

Devet ur pred iztekom starega, neuresničenega programa je grški premier Aleksis Cipras izvedel še en manever. Upnicam je poslal prošnjo za nov, tretji program pomoči iz evropskega mehanizma ESM, ki so ga članice ustanovile med dolžniško krizo. V dveletnem programu naj bi Grčiji zagotovili 29 milijard evrov posojil, menda za plačilo dolga doma in v tujini. Poleg tega bi sporazum vključeval prestrukturiranje dolgov. Da bi preprečili tehnični bankrot, so predlagali podaljšanje starega programa, dokler ne bi dobili novih posojil.

Prošnja zavrnjena

Zvečer so se na telefonski konferenci pogovarjali finančni ministri skupine z evrom in zavrnili prošnjo za podaljšanje starega programa kot neizvedljivo. Tudi odpis dolgov so izključili. Prošnja za novo pomoč bi po navedbah finskega finančnega ministra Alexandra Stubba šla v navadni postopek, predviden v pravilih ESM. Ministri se bodo danes spet pogovorili, grška vlada je napovedale nove predloge, ki naj bi temeljili na zadnjem predlogu trojke. Iz Aten so čez dan prihajali namigi, da bi bili pripravljeni odpovedati referendum, če bi dosegli dober sporazum.

Upnice so že konec leta 2012, ko so znižale obresti in podaljšale ročnost za posojila, obljubile Grčiji razmislek o nadaljnjem prestrukturiranju dolga, če bo izpolnila reformno-varčevalne zaveze. Ciprasova prošnja za tretji program pomoči je povezana s kar nekaj neznankami. Za pomoč iz ESM mora članica skleniti sporazum s pogojevanjem po logiki: denar v zameno za varčevalno-reformne ukrepe. Glede na dosedanjo držo članic območja evra večjih razlik v pogojih ne bo. Ciprasova vlada svetuje volivcem, naj na referendumu glasujejo proti takšni politiki. Izpolnjeni morajo biti še drugi pogoji iz pogodbe o ESM.

Med drugim je eden od pogojev za pomoč ocena, da obstoji tveganje finančne stabilnosti območja evra ali njegovih članic. Po dosedanjih razlagah tako finančnih ministrov kot ECB Grčija ne ogroža drugih članic ali celotne denarne unije. Ker je bilo v zadnjih tednih zapravljeno (skoraj) vse zaupanje, je negotovo, ali bi lahko posojilodajalke sploh zagotovile pomoč Grčiji, če vedo, da Ciprasova vlada nasprotuje njihovi vsebini. Nemška kanclerka Angela Merkel pred referendumom sploh noče razpravljati o prošnji.

Če bi Grčija res dobila tretji program, bi njegova podlaga spet bili zadnji predlogi trojke, o katerih so se pogajali, dokler se Cipras ni odločil za referendumsko pustolovščino. V njegovi ponudbi IMF ni omenjen kot eden od sodelujočih v novem financiranju Grčije. Za več članic na čelu z Nemčijo je sodelovanje IMF, ki ima obilico izkušenj z reševanjem in vztraja pri strogem spoštovanju pravil, nedotakljivo. Atene so sinoči zaprosile IMF za podaljšanje roka za plačilo.

IMF lahko proti državi »v zamudi« sproži predvidene postopke z opozorili, naj izpolni svoje obveznosti. Šele po dveh letih zamude bi Grčiji grozila izključitev iz IMF. Tudi bonitetne hiše predvidoma ne bodo neplačila obveznosti razglasile za plačilno nesposobnost.