Tiskane izdaje
Grški parlament je danes ponoči potrdil predlog premierja Aleksisa Ciprasa, da bi Grki na referendumu 5. julija odločali o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. Cipras je v nagovoru pred glasovanjem izrazil upanje, da bodo Grki izrazili odločen ne ultimatu upnikov in glasen da Evropi solidarnosti.
Cipras je referendum napovedal v noči na soboto, premislil pa si ni niti po sobotni odločitvi evroskupine, da programa pomoči Grčiji ne podaljša za en mesec, da bi v miru izvedli referendum. Poslanci so njegov predlog podprli s 178 glasovi za in 120 proti.
»Nekateri mislijo, da so zadeve v Grčiji igra. Dostojanstvo našega ljudstva ni igra,« je v parlamentu dejal Cipras in spomnil na številne brezposelne ter revne Grke. »Milijon in pol brezposelnih ni igra. Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra,« je opozoril. Ob tem je dejal, da grožnje, izsiljevanje in poskus ustvarjanja panike ne bodo spremenili volje grškega ljudstva, da živi dostojanstveno. »Naslednjo nedeljo bomo izvedli referendum in tako počastili našo suverenost ter prihodnost,« je dejal.
Prepričan je, da bo po izraženem ne na referendumu pogajalska moč države močnejša. »Z jasnim 'ne' pošiljamo sporočilo, da se Grčija ne bo predala,« je Grkom na srce položil Cipras. Spomnil je tudi, da so Evropejci svojo voljo že večkrat izrazili na referendumih. »So Francozom rekli, da referendum ni dovoljen, ko so glasovali o evropski ustavi?« se je vprašal grški premier.
Znova je bil kritičen do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki mu mora Grčija do konca meseca vrniti 1,6 milijarde evrov. »Soočeni smo bili z vztrajanjem IMF, da omilimo naše predloge glede davkov za bogate,« je povedal. Upniki naj bi od Aten zahtevali tudi, da »breme znova položijo na ramena upokojencev in delavcev«.
Erjavec: Lahko pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji
Zunanji minister in predsednik Desusa Karl Erjavec meni, da do dogovora z Grčijo ne bo prišlo. »Očitno se je grški premier Aleksis Cipras odločil za referendum, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub o tem, da Grčiji ne bo treba izpolnjevati obveznosti, ki jih je postavila EU,« je za STA navedel zunanji minister in dodal, da »verjetno lahko pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji.« Erjavec je mnenja, da želi grška vlada svoj očiten neuspeh v pogajanjih z EU pokriti z referendumom in da se Grčiji bliža politična kriza, ki bo imela za posledico predčasne parlamentarne volitve ali celo izstop te države iz območja evra.
Prvak SD Dejan Židan pa opozarja, da pri dogajanjih v Grčiji ne gre samo za finančno, temveč tudi za gospodarsko, socialno in politično krizo. Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi, je izpostavil. Dodal je, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna. »Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU.« Kot pravi, je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je »iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti.«
Premier Miro Cerar se je dogajanja v zvezi z Grčijo v soboto dotaknil v izjavi ob robu srečanja državnikov pod Najevsko lipo v Črni na Koroškem. Napoved referenduma ga je presenetila, pri čemer je menil, da gre za nekorektno potezo grške vlade in njenega predsednika. Dodatno pa dogajanja Cerar za zdaj ne komentira.
Grki naklonjeni dogovoru z upniki
Raziskave javnega mnenja, ki so bile objavljene v grškem tisku, izvedli pa so jih še pred odločitvijo grškega parlamenta o referendumu o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljnjo pomoč Grčiji, kažejo, da je večina Grkov naklonjena dogovoru s posojilodajalci.
Raziskava inštituta Kapa kaže, da se 47,2 odstotka vprašanih zavzema za dogovor, 33 odstotkov jih je proti, 19,8 odstotka pa jih nima mnenja. Vprašanje, na katerega so odgovarjali sodelujoči v anketi, se je glasilo: »Ali bi glasovali za, če bi bil dogovor predmet referenduma?.«
Raziskava inštituta Alco za časnik Proto Tema pa kaže, da se 57 odstotkov vprašanih zavzema za dogovor z Evropo, 29 odstotkov pa jih meni, da bi se morala Grčija Evropi upreti.
Grčija bo v torek brez denarja
Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je danes za britanski BBC že ponovila, da Grčija po torku ne bo več imela dostopa do sredstev IMF, dokler ne bo vrnila 1,6 milijarde evrov. Ocenila je tudi, da nedeljski referendum ne bi imel pravne osnove. Glede na to, da se v torek izteče tudi evropski program pomoči Grčiji, pa meni, da referendum po torku niti ne bo več pomemben.
Scenarijev o tem, kako se bo razpletla grška kriza, je sicer veliko, segajo pa od čim bolj nadzorovanega izstopa Grčije iz evrskega območja do še vedno možnega razpleta, ko bi Grčija in posojilodajalci zadnji trenutek le dosegli dogovor. Za zdaj je skupno sporočilo evroskupine še naprej, da Grčija ostaja članica evrskega območja.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je že v soboto ugotavljal, da je Grčija enostransko prekinila pogajanja. »Nismo mi tisti, ki so zapustili pogajanja, ampak je to storila grška vlada. Ampak naša vrata so vedno odprta,« je povedal šef evroskupine.
Finančna ministra Nemčije in Francije pa sta oba vztrajala, da Grčija ostaja članica območja evra. »Grčija ostaja članica območja evra in ostaja del Evrope,« je dejal nemški zunanji minister Wolfgang Schäuble. Njegov francoski kolega Michel Sapin pa je izjavil, da je grška usoda v območju evra.
Schäuble je skupaj s kolegi vztrajal, da bodo storili vse, da preprečijo nevarnost širitve krize. Tudi Dijsselbloem je zagotovil, da bodo ohranili integriteto in stabilnost območja evra. Finančni ministri evroskupine so se v soboto po zavrnitvi grške prošnje v nadaljevanju sestali brez grškega kolega Janisa Varufakisa, ki je dejal, da je to žalosten dan za Evropo. »Zavrnitev prošnje za podaljšanje programa pomoči bo zanesljivo škodila kredibilnosti območja evra kot demokratične unije in se zelo bojim, da bo škoda trajna,« je dejal.
V Grčiji so medtem pred bankomati ves dan nastajale velike vrste, ker ljudje dvigujejo denar v strahu, da se banke v ponedeljek ne bodo odprle in bo vlada uvedla nadzor nad kapitalom, da prepreči njegov beg iz države.
