Tiskane izdaje
Atene, Bruselj − Po potrditvi prvega svežnja reform v grškem parlamentu Atene lahko pričakujejo premostitveno posojilo za plačilo finančnih obveznosti v prihodnjih tednih in začetek pogajanj o triletnem programu pomoči.
Prvih sedem milijard evrov, ki bodo v skladu s predlogom evropske komisije prišle iz kriznega mehanizma celotne Unije (EFSM), so obravnavali finančni ministri vseh članic. Kočljivi so bili vprašanje grških jamstev za trimesečno posojilo in tudi zadržki nečlanic evra. Tako so bile na mizi rešitve, po katerih bi bili za zavarovanje uporabni dobički iz grških obveznic v lasti ECB (pripadajo Atenam) in denar iz proračuna EU, namenjen Grčiji.
S premostitvenim posojilom bo Grčija lahko v ponedeljek plačala štiri milijarde evrov ECB. S sprejetjem prvih reform je izpolnjen pogoj za začetek pogajanj o triletnem programu pomoči, ki bi bil po zadnjih ocenah trojke vreden od 82 do 86 milijard evrov. V nekaj članicah, tudi na Finskem, so že potrdili začetek pogajanj. Kljub temu v Helsinkih opozarjajo, da položaj ostaja težak, saj sam grški premier Aleksis Cipras nasprotuje zahtevanim reformam. V Bruslju se tolažijo, da je v grškem parlamentu več kot 200 poslancev glasovalo za sveženj. Po navedbah glasnice evropske komisije je odločitev parlamentarcev korak k obnovi zaupanja mednarodnih partnerjev.
Grške banke tudi uradno zaprte do ponedeljkaGrško finančno ministrstvo je potrdilo, da bodo banke ostale zaprte do ponedeljka, da bi tako zaradi pomanjkanja likvidnosti zaščitili finančni sistem in gospodarstvo, piše Slovenska tiskovna agencija. A po informacijah iz bančnih krogov jih bodo v ponedeljek nato po treh za Grke težkih tednih vendarle odprli.
Grški parlament potrdil reforme
Pred tem so grški poslanci ob zvokih protestov in nemirov, ki so divjali pred parlamentom, zgodaj davi potrdili predlog reform, ki jih v zameno za nov sveženj finančne pomoči od Aten zahtevajo mednarodni upniki. S tem je odstranjena prva ovira na poti do končnega dogovora.
Boleče reforme, med drugim spremembe delovne zakonodaje, reformo pokojninskega sistema in povišanje nekaterih davkov − v zameno bo Grčijo predvidoma dobila do 86 milijard evrov pomoči −, je podprlo 229 poslancev 300-članskega parlamenta, med njimi tudi 149 poslancev vladajoče stranke Siriza, pa tudi tudi proevropska opozicija. Proti reformam je glasovalo 32 Sirizinih poslancev, med njimi nekdanji finančni minister Janis Varufakis, minister za energijo Panagiotis Lafazanis in predsednica parlamenta Zoe Konstantopu. Šest poslancev vladajoče stranke se je glasovanja vzdržalo, poroča AFP.
Nasprotovanje varčevalnim ukrepom je včeraj pred parlamentom izražalo tudi približno 12.000 protestnikov. Pozneje so izbruhnili tudi nemiri − nekaj deset razjarjenih protestnikov je vzklikalo, da so jih politiki izdali, ter proti parlamentu in policiji, ki ga je varovala, metalo zažigalne bombe in kamenje. Policija je večinoma zamaskirane protestnike pregnala s solzivcem, nekaj ljudi je tudi aretirala.
Pred parlamentom so se protestniki spopadli s policisti. Foto: Andreas Solaro/AFP
Grški premier Aleksis Cipras je tako protestnikom kot poslancem pred glasovanjem zatrdil, da bo vztrajal pri svoji obljubi o nadaljevanju boja za pravice delovnih ljudi, vendar ni druge izbire kot deliti breme odgovornosti. Dodal je, da ni imel druge izbire kot pristati na zahteve posojilodajalk. »Bili smo postavljeni pred jasno izbiro: bodisi sprejmemo sporazum, s katerim se v veliki meri ne strinjamo, bodisi bankrotiramo,« je še povedal.
Pogovori se lahko nadaljujejo
S potrditvijo reform v grškem parlamentu je odstranjena prva ovira na poti do končnega sporazuma − pogovori se lahko nadaljujejo. O sprejemu ukrepov v grškem parlamentu so dopoldne ne telekonferenci razpravljali finančni ministri območja evra. Nekaj ur pozneje se je sestal svet Evropske centralne banke (ECB), ki bo v odzivu na prošnjo grške centralne banke za teden dni pomembno okrepila nujno likvidnostno pomoč tej državi za 900 milijonov evrov.
Začetek pogajanj o dokončnem sporazumu morajo v naslednjih dneh odobriti tudi parlamenti v nekaterih članicah evroobmočja, in sicer v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Slovaškem in v Estoniji. Na Finskem so ga, kot piše zgoraj, že potrdili.
Poleg tega naj bi vse članice Evropske unije v prihodnjih dneh razpravljale tudi o včerajšnjem predlogu evropske komisije, da bi premostitveno pomoči za Grčijo v prihodnjih treh mesecih zagotovili iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM. Težava s posojilom iz EFSM, ki je bil ustanovljen leta 2010 ob izbruhu dolžniške krize, je, da bi bile z njim izpostavljene vse članice EU, in ne le države z evrom. Članice Unije, ki niso članice evroobmočja, s predlagano rešitvijo zato niso zadovoljne, vendar je Valdis Dombrovskis, podpredsednik evropske komisije, pristojen za evro, ocenil, da se je ta možnost po proučitvi vseh, ki so na voljo, izkazala za najboljšo. V skladu s predlogom Bruslja bi Grčija dobila posojilo v višini sedem milijard evrov, kolikor potrebuje julija. Avgusta pride na vrsto še dodatnih pet milijard.
