Hibridni ukrepi v času hibridnih vojn

Ljubljana – Po usklajenem izgonu ruskih diplomatov se Zahod sooča z resno dilemo o tem, kakšen naj bo njegov naslednji korak. V baltskih in nekaterih drugih evropskih državah verjamejo, da so edini pravi odgovor na to vprašanje ukrepi, usmerjeni proti posameznikom iz ožjih krogov Putinovega režima.

Litva je konec lanskega leta po Estoniji in Latviji postala še zadnja baltska država, ki se je odločila potrditi svojo različico tako imenovanega zakona Magnitskega. »Pred potrditvijo te zakonodaje v Litvi nismo imeli zakonske podlage, ki bi omogočala državi, da na podlagi politične odločitve nekomu prepove vstop,« je v pogovoru za Delo pojasnil predlagatelj zakona, poslanec v litovskem parlamentu in vodja največje opozicijske stranke Gabrielius Landsbergis. Litovske oblasti so to po njegovih besedah lahko storile zgolj, če je to bila odločitev na ravni EU oziroma če je neka oseba zagrešila zločin. »Prej ali slej pa naletite na primere, ki zahtevajo politično presojo. Eden od teh je primer Sergeja Magnitskega, ko se o več ljudeh ve, da so sodelovali pri njegovem mučenju in umoru ter za to nikoli niso odgovarjali.«

Odvetnikova smrt povod za ukrepe

Borci za človekove pravice uvrščajo ruskega odvetnika med najbolj znane žrtve Putinovega režima, neposredno ob bok novinarki Ani Politkovski in opozicijskemu politiku Borisu Nemcovu. Magnitski je namreč leta 2006, ko je odkril, kako so ruski davčni uradniki ogoljufali svojo lastno državo za 230 milijonov dolarjev, končal v moskovskem zaporu zaradi domnevne davčne prevare. Njegova nasilna smrt leto pozneje je spodbudila ameriške oblasti k temu, da so leta 2012 sprejele zakonodajo, s katero so na podlagi hudih kršitev človekovih pravic istim osebam, o katerih je govoril Landsbergis, prepovedale vstop v državo in jim onemogočile uporabo ameriškega bančnega sistema. Štiri leta pozneje so ZDA razširile veljavnost zakona Magnitskega z Rusije na ves svet, na seznam prepovedanih oseb pa uvrstile posameznike in poslovne subjekte iz več kot desetih držav.

Ruskemu režimu so se ukrepi še posebno zamerili, saj so posameznikom na seznamu preprečili nalaganje denarja, pogosto pridobljenega nezakonito, na njihovih ameriških bančnih računih. Ameriški republikanski senator John McCain je zakon Magnitskega slavno označil za »proruskega«, ker ni bil usmerjen proti običajnim ljudem, temveč proti skorumpirani eliti. Lani je revija Atlantic zapisala, da so njegovo mnenje delili tudi v ruski opoziciji. Da je zakon resnično trn v peti eliti, so dokazali tudi ruski poskusi lobiranja za njegovo razveljavitev pri Trumpovi administraciji.

Na seznamu že sedemdeset oseb

V litovski različici zakona Magnitskega je zapisano, da se lahko osebi prepove vstop v državo na podlagi kriminalnih obtožb, obtožb o korupciji in obtožb o kršitvah človekovih pravic. Odločitev, kdo sodi na seznam, skupaj sprejmeta minister za notranje zadeve in zunanji minister, je pojasnil Gabrielius Landsbergis. »Kar zadeva seznam oseb za primer Magnitski, smo v parlamentu sprejeli resolucijo, ki je vsebovala imena vseh oseb, ki so bile vpletene v njegovo smrt. Vlada je na njeni podlagi morala sprejeti konkretno odločitev. V prihodnosti bo to ključni instrument za parlament, ki bo lahko pritisnil na vlado, naj na seznam prepovedanih oseb doda nova imena.«

Na litovskem seznamu je od prejšnjega tedna 70 ljudi. Po napadu v Salisburyju so nanj uvrstili dodatnih 21 oseb. Čeprav so na njem samo ruski državljani, Litva lahko nanj dodaja državljane katerekoli države zunaj EU. Naš sogovornik je priznal, da sistem še ne deluje tako, kot bi moral. Litovske oblasti so v zadnjih mesecih iz različnih delov sveta prejele kup prošenj za dopolnitev seznama z imeni oseb, ki naj bi zagrešile določene zločine. »Zadeva je precej neobvladljiva, saj je težko soditi o nekaterih primerih, ki so v javnosti neznani in o katerih nimamo informacij. Zdaj iščemo izhod iz te situacije, razmišljamo, da bi ustanovili posebno komisijo, ki bi se ukvarjala s tem in presojala, kdo sodi na seznam in kdo ne. A za najpomembnejše primere je pomembno, da imamo sistem in ustrezno zakonsko podlago,« je dodal Landsbergis.

V kratkem se lahko zgodi, da se bodo baltskim državam, ZDA in Kanadi z lastnimi različicami zakona Magnitskega pridružile še nekatere skandinavske in zahodnoevropske države. Razprave o tem potekajo v švedskem in danskem parlamentu, o uvedbi sankcij na podlagi kršitev človekovih pravic razmišljajo tudi na Nizozemskem. Največje korake v tej smeri delajo v Združenem kraljestvu, kjer je britanska vlada ta teden med drugim napovedala, da bo ponovno proučila 700 vizumov, ki jih je v preteklosti izdala premožnim ruskim državljanom. Vrstijo se tudi pozivi k sprejetju evropske različice zakona Magnitskega.

Mednarodno pravo kot prvi zaveznik

Kako bi se v tem primeru lahko odzvala Slovenija? Veliko bi bilo odvisno od tega, ali bi ukrep veljal zgolj za Rusijo in bi imel globalen doseg. Ana Bojinović Fenko, predstojnica katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, je prepričana, da bi bilo za Slovenijo smiselno, če bi se pozicionirala znotraj nekega splošnega pravila, ki bi veljalo za vse države. »Za Slovenijo, ki je mala sila v mednarodni skupnosti, je bilo mednarodno pravo vedno prvi zaveznik, se pravi mednarodne norme, vrednote in pravila, ki veljajo za vse. To pomeni, da ne nastopate partikularno, da ne izpostavljate bilateralnih interesov v neki situaciji, ampak da poskušate delovati sistematično.«

»Če bi Slovenija v tem kontekstu naslavljala Rusijo, bi seveda tudi Rusija to drugače razumela, kot če bi Slovenija argumentirala, da je Putin že predolgo na oblasti. Kljub temu bi lahko na koncu dosegli isti učinek,« je pojasnila profesorica.

Slovenska zakonodaja sicer že zdaj omogoča možnost zavrnitve vstopa v državo, če tujec predstavlja nevarnost z vidika varnosti države oziroma če obstaja nevarnost, da bo oseba izvajala kazniva dejanja, nam je potrdil Samo Bardutzky, docent na pravni fakulteti in strokovnjak na področju prava migracij in azila. »O tem odloča policija, res pa je, da minister za notranje zadeve izda navodilo, s katerim podrobneje opredila razloge za zavrnitev,« je pojasnil.

Močno sporočilo vsem, ki so storili kaj narobe

Predlogi, o katerih se pogovarjajo v nordijskih državah, niso ukrepi samo na mednarodno pravni ravni, ampak zajemajo tudi področje delovanja demokracije in boja proti korupciji. »To so področja, na katerih je EU najmočnejša,« je poudarila Ana Bojinović Fenko.

Tudi v Litvi se nagibajo k širitvi obstoječih ukrepov, tako da bi ti omogočali zamrznitev premoženja oseb. Razprava je v zgodnji fazi, je povedal Gabrielius Landsbergis, »toda to je smer, v kateri se premikamo« in v katero bi morala kreniti vsa Evropa, je prepričan litovski krščanski demokrat.

»Soočamo se s hibridno vojno, ki se je začela v Ukrajini, nato pa se razširila po zahodni polobli. Zato potrebujemo hibridno obrambo. Ljudje, ki spodbujajo to vojno, se morajo zavedati, da bodo na Zahodu soočeni s posledicami,« je odločen Landsbergis. Prepoved potovanj zanje in morebiti za njihove družinske člane, prepoved finančnih transakcij, bi jih nedvomno prizadela. »Mislim, da je to močno sporočilo vsem, ki so storili kaj narobe, in vsem, ki razmišljajo o tem.«