Hollandove grožnje so težko uresničljive

Francija je po pariških napadih okrepila vojaške letalske napade na položaje Islamske države, predsednik François Hollande pa je napovedal nadaljnja maščevanja. Toda francoske vojaške sile so po oceni strokovlnjakov že zdaj na robu svojih zmogljivosti.

Odločnost, ki jo je Hollande pokazal po terorističnih napadih, njegove pretirane ocene, da se je Francija znašla »v vojni s terorizmom džihadistov«, in grožnje, da bo Pariz odgovoril »s hladnokrvno odločnostjo«, dokler Islamska država »ne bo uničena«, zvenijo zelo zastrašujoče. Predsednik je kot vrhovni vojaški poveljnik džihadistom tako rekoč napovedal vojno do zadnjega diha. Edino francosko letalonosilko Charles de Gaulle je poslal v Sredozemlje, francoski bojni lovci iz oporišč v Jordaniji in Saudski Arabiji pa so takoj poleteli nad Rako, ki velja za center Islamske države.

Predsednikove vojaške poteze in obljube zvenijo zelo resno, a jih ne bo tako preprosto uresničiti. Francija je s svojimi tristo jedrskimi bombami, nameščenimi na floti sodobnih podmornic, resda upoštevanja vredna vojaška sila. S svojim jedrskim orožjem in vojaškim proračunom, ki presega trideset milijard evrov, pa tudi s približno 230.000 vojaki pod orožjem brez dvoma sodi v klub petih vojaško najmočnejših držav sveta. Toda za kakršno koli uničenje Islamske države je kljub temu odločno premajhna, da bi sama lahko naredila kar koli resnejšega.

Po eni strani je vojaško preobremenjena zaradi številnih postkolonialnih žarišč, kjer ima razpršene svoje vojaške sile, po drugi strani pa njena letala brez ameriške satelitske podpore na Bližnjem vzhodu tako rekoč ne morejo poleteti v nobeno resnejšo akcijo. Hollandove grožnje, da bo močno povečal število letalskih napadov na IS, so zato po pisanju Spiegla v praksi tako rekoč neuresničljive. Po eni strani ima Francija izmed vseh svoji 260 bojnih letal v Jordaniji in Združenih arabskih emiratih za zdaj skupaj stacioniranih samo deset svoji letal, od septembra, ko je Hollande še pred pariškimi atentati napovedal francosko sodelovanje v ameriški letalski koaliciji proti IS, pa so francoska letala po pisanju Figaroja izvedla samo tri resnejše bojne napade.

Drugi razlog, zakaj Hollande ne more še bolj preobremeniti francoske armade, so domače razmere in z njimi povezani stroški. Zaradi poostrenih varnostnih ukrepov je že od januara na domačih tleh angažiranih najmanj 10.000 francoskih vojakov, zdaj se je to število še povečalo.

Parizu utegne sredstev za vse napovedane Hollandove vojaške akcije zmanjkati, celo če bi francoski vojski vsaj pri njenih mednarodnih akcijah v afriških državah priskočile na pomoč nekatere članice EU in s tem razbremenile Francijo, kar med drugim predvideva tako imenovani »evropski 5. člen« oziroma prvič v zgodovini EU uporabljen dogovor o vojaško usklajenem evropskem odgovoru na pariške atentate. Francoska vojska je namreč v tujini zelo angažirana, saj ima stalne ali začasne oborožene sile v svojih čezmorskih departmajih, pa tudi v Senegalu, Džibutiji, Gabonu, Slonokoščeni obali, Maliju, Libiji in med drugim tudi v Centralnoafriški republiki.