Irska bi s propadom pogajanj največ izgubila

Nelagodje zaradi brexita na ­Irskem ne pojenja. Da bi Dublin izboljšal svojo pogajalsko pozicijo, išče čim širšo podporo v Evropski uniji. Toda vprašanja, ki se nanašajo na prihodnost britansko-irskih odnosov, zaradi­ tega v danih okoliščinah ne bodo nič lažje rešljiva.

Irski premier Enda Kenny je v torek med nastopom pred parlamentom ponovno poudaril, da je brexit »slab za Veliko Britanijo, Evropo in Irsko«. Poslancem je predstavil sklepe nedavnega vrha voditeljev EU na temo britanskega izstopa iz Unije, pri čemer je izrazil prepričanje, da bo Irska najlažje zaščitila svoje interese tako, da ostane del EU. Hkrati je dal vedeti, da bo Velika Britanija tudi po izstopu ostala ključna partnerica njegove države, in vztrajal, da se ta dva cilja »ne izključujeta«. Premierov optimizem izvira iz dobrih odnosov med Londonom in Dublinom, ki so med njegovim mandatom dosegli zgodovinski vrhunec, dokler jih ni zasenčil izid britanskega ­referenduma.

Irska je ves čas nasprotovala britanskemu izstopu iz EU zaradi množice političnih, gospodarskih in varnostnih vprašanj, ki jih ta poraja. Eno od najpomembnejših je povezano s prihodnostjo meje med državama, katerega reševanje so voditelji EU uvrstili na vrh seznama evropskih pogajalskih prioritet. Irski mediji so opisali odločitev kot veliko diplomatsko zmago za Dublin, toda položaj Irske se s tem v resnici ni dosti izboljšal. Kenny verjame, da se bo njegova država pogajala s pozicije moči, a vse bolj se zdi, da lahko ravno Irska postane največja žrtev morebitnega propada pogajanj med Londonom in Brusljem.

Strožji nadzor

Irska se je znašla v položaju, ko se bo morala kot del EU pogajati z drugo največjo trgovinsko partnerico in edino državo, s katero ima kopensko mejo. Propad pogajanj za Dublin ni realna možnost, saj bi ta povzročil znatno škodo irskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od izvoza v Veliko Britanijo. Prizadeti bi bili različni sektorji, od kmetijstva in proizvodnje živil do ribolova ter transporta. Vzpostavitev carin bi močno povišala cene izdelkov in storitev ter s tem zavrla rast. Irsko, ki je že četrto leto najhitreje rastoče gospodarstvo v EU, bi neuspeh pogajanj skoraj zagotovo pahnil v recesijo. Obudil pa bi lahko tudi nekatere probleme, ki jih je politika od sklenitve velikonočnega sporazuma relativno uspešno obvladovala.

Britanska stran je že večkrat nakazala, da bi z Irsko rada ohranila dobre odnose, katerih podlaga je skupna, na trenutke težka zgodovina obeh držav. Poudarila je, da je tako v njenem interesu kot v interesu irske vlade, da med severom in jugom otoka ne vznikne strožji mejni režim. »Na mejah med državama so že zdaj carinske kontrole zaradi razlik v višini trošarin, a te so precej nezahtevne,« je prejšnji mesec poudaril britanski minister za izstop iz EU David Davis. Carinski nadzor bi lahko po njegovih besedah ohranili tudi po brexitu, a le omejen.

Vprašanje je, ali je takšen razplet mogoč, zlasti če Velika Britanija izstopi iz EU brez dogovora. Nekdanji irski premier­ Bertie Ahern je v intervjuju za BBC dejal, da se strožjemu mejnemu režimu po izstopu Združenega kraljestva iz carinske unije ne bo mogoče izogniti. Opozoril je, da bi del republikanskega gibanja to lahko izkoristil kot opravičilo za nasilna dejanja, katerih število je danes, dve desetletji po sklenitvi mirovnega dogovora, tako rekoč zanemarljivo.

Velik del irskih republikancev je po letu 1998 zamenjal oboroženi boj s političnim delovanjem. Irski republikanizem je še vedno živ in zdrav, kar potrjuje stabilna podpora stranki Sinn Féin tako na severu otoka kot v republiki. Vodstvo nekdanjega političnega krila Irske republikanske armade (Ira) je po britanskem referendumu večkrat pozvalo k razpisu referenduma o združitvi otoka. Večina ljudi na Severnem Irskem je namreč glasovala za obstanek države v EU. A med volivci na severu in jugu v zadnjih mesecih ni bilo zaznati večjega navdušenja nad izkoriščanjem brexita za uresničevanje ne­uresničenih zgodovinskih želja. Javnomnenjske ankete kažejo, da bi 62 odstotkov Severnih Ircev kljub brexitu podprlo obstanek v Združenem kraljestvu, le 22 odstotkov pa bi jih glasovalo za združitev z republiko Irsko.

Dve združitvi za ceno ene

Čeprav po besedah Ende Kennyja pogoji za referendum niso izpolnjeni, irske vlade to ni ustavilo pri iskanju razlage o tem, kaj bi združitev otoka pomenila za prihodnost združene Irske v EU.

Evropski voditelji do nedavnega vrha v Bruslju še niso posredno spodbudili dela ene države članice, naj se odcepi in pridruži drugi državi članici, toda v primeru Severne Irske so bili pripravljeni narediti izjemo. Premier Kenny je prosil voditelje, naj z deklaracijo potrdijo, da bi združena Irska avtomatično postala del Evropske unije. Njegovi želji so voditelji brez večjih težav ugodili. »[Severni Irski] so posredno ponudili dve združitvi za ceno ene: združite se z Irsko in združili se boste z Evropo,« je vsebino deklaracije v Guardianu povzel irski publicist in komentator Fintan O'Toole ter poudaril, da je Evropa storila velik »konceptualni korak«, ko je priznala drugačnost Severne Irske v primerjavi s preostalimi deli Združenega kraljestva.

O drugačnosti Severne Irske že dolgo ni dvoma, ne v Dublinu ne v Londonu. Edina neznanka do zdaj je bil Bruselj, ki si želi Irsko s takšnimi in drugačnimi dejanji v celoti pridobiti na svojo stran. Namen deklaracije po Kennyjevih besedah ni bil sprožiti kakršenkoli proces, temveč le zagotoviti, da brexit ne bo ogrozil nobenega določila velikonočnega sporazuma. V mislih je imel člen, ki omogoča združitev najbolj zahodnega dela Združenega kraljestva s sosednjo državo, če to podpira večina severnoirskih volivcev. Kljub temu se še vedno zdi, da Irska ni dobila tistega, kar je iskala. Zagotovila, da je EU med pogajanji z Združenim kraljestvom ne bo pustila na cedilu.