Tiskane izdaje
Odločitev, sprejeta na ustavnem referendumu, na katerem so Irci konec maja izglasovali izenačitev homoseksualne zakonske zveze s heteroseksualno, je Rimskokatoliško cerkev na Irskem postavila pred izzive, ki so bili še do nedavnega bolj kot ne nezamisljivi.
Poroka po irsko
Za kaj gre? Rimskokatoliška cerkev na Irskem je ena od več verskih skupnosti, katerih duhovniki skladno z dogovorom z državo izvajajo cerkvene poroke, ki imajo istočasno veljavo civilno sklenjene zakonske zveze. Parom, ki se želijo poročiti cerkveno, zaradi tega ni treba opraviti dveh poročnih obredov enega za drugim, civilnega in zatem še cerkvenega, kakor na primer v Sloveniji, ampak, nasprotno, zadošča en sam obred. Le-tega par opravi bodisi pred matičarjem, če želi samo civilno poroko, bodisi pred duhovnikom – katoliškim, anglikanskim ali katerim drugim –, če se hkrati želi poročiti tudi cerkveno.
Cerkveno poroko, ki ima civilno veljavo, izvajajo duhovniki, ki jih verske skupnosti v ta namen registrirajo pri državi. Država, na drugi strani, je verskim skupnostim predpisala obvezni, tako imenovani »civilni del« poročnega obreda, ki ga morajo izvesti duhovniki.
Odločala bo škofovska konferenca
Rimskokatoliška cerkev na Irskem je zdaj pred dilemo, ali naj dosedanjo prakso poročanja ohrani še naprej. Natančneje, odločiti se mora, ali bo še naprej izvajala tako civilni kot cerkveni del poročnega obreda.
Izvajanje civilnega dela poroke bi namreč pomenilo, da bi skladno z odločitvijo, ki je bila sprejeta na referendumu, morala poročati tudi istospolne pare. Če se bo odločila izvajati zgolj cerkveni del poroke, pa bodo katoliški verniki poslej morali opraviti dva obreda: poleg civilnega še cerkvenega.
Irska škofovska konferenca odločitve o tem vprašanju še ni sprejela. Po besedah njenega primasa, nadškofa Eamona Martina iz Armagha, bodo odločitev predvidoma sprejeli na zasedanju irske škofovske konference, ki bo ta mesec.
»Poraz za človeštvo«
Glede na moralni nauk Rimskokatoliške cerkve ter na njeno tesno povezovanje ljubezni z rodnostjo, se ne zdi verjetno, da bi privolila v poročanje istospolnih parov. Še zlasti se to ne zdi verjetno po razmeroma ostrem odzivu, s katerim je referendumski izid, na katerem se je 62 odstotkov Ircev izreklo za izenačitev homoseksualne zveze s heteroseksualno, pospremil uradni Vatikan.
Uradni vatikanski časnik Osservatore Romano je v prvem odzivu na referendum sicer sporočil, da se Rimskokatoliška cerkev nanj ne bo odzvala z anatemo, kar bi bil najostrejši možni odziv, da pa se bo spopadla z izzivom, ki ga zanjo predstavlja nepričakovani referendumski izid.
Zelo oster je bil vatikanski državni tajnik Pietro Parolin, ki referendumskega rezultata ni označil samo za poraz krščanskih načel, ampak kratko malo kar za »poraz za človeštvo«. »Ti rezultati me zelo žalostijo,« je nadaljeval Parolin, ki je formalno drugi človek Rimskokatoliške cerkve, po vatikanski hierarhiji takoj za papežem Frančiškom. »Cerkev mora seveda, tako kot je dejal dublinski nadškof, upoštevati to realnost, a v tem smislu, da mora po mojem mnenju še podvojiti svoje zaveze in si prizadevati za evangelizacijo.«
Dve popolnoma različni definiciji poroke
Možnost, da bi Katoliška cerkev na Irskem poslej izvajala samo še cerkveni del poročnega obreda, sicer ni popolnoma nova. Nasprotno, irska Katoliška cerkev je že sredi aprila, poldrugi mesec pred referendumom, vernikom »zagrozila«, da jo utegne morebitna izenačitev homoseksualnih porok s heteroseksualnimi privesti do tega, da bo njenih okoli štiri tisoč duhovnikov moralo prenehati opravljati civilni del poročnega obreda. A to se je takrat zdela prejkone zgolj kot teoretična, za povrh še slaba možnost.
Irska Katoliška cerkev je takrat tudi poudarila, da je kar 70 odstotkov porok na Irskem sklenjenih v eni od krščanskih verskih skupnosti. Nasprotno pa bi, je nadaljevala, »vsaka sprememba v definiciji zakonske zveze ustvarila velike težave. Če bi nastali dve popolnoma različni definiciji zakonske zveze, potem Cerkev ne bi več opravljala civilnega dela poroke.«
Zdi se, da je z referendumom na Irskem nastal prav takšen položaj dveh popolnoma različnih definicij zakonske zveze – ene, državne, ki vključuje tudi istospolne pare in druge, cerkvene, ki jih izključuje.
