Iskanje nove nemške politične stabilnosti

Berlin – Bo ­kanclerki Angeli­ Merkel uspelo­ ­sestaviti četrto­ vlado? Bo ­Nemčija ostala­ ­gospodarski motor­ Evrope? ­Politične posledice begunske krize ob vstopu v leto 2018 prinašajo grožnje z nestabilnostjo, ­kakršnih osrednja evropska ­država ni poznala od padca berlinskega zidu in združitve.

Tik pred začetkom pogajanj o še eni veliki koaliciji pod njenim vodstvom so novoletna praznovanja dolgoletni nemški kanclerki Angeli Merkel prinesla vsaj nekaj olajšanja. V minulih dneh je namreč v javnosti bolj kot spolni napadi z migrantskim predznakom, ki so na spletnih in časopisnih straneh prevladovali lani in predlanskim, odmevala smrt dveh Brandenburžanov zaradi eksplozije pirotehničnih izdelkov. A političnih in družbenih posledic begunske krize, ki so krščanskodemokratski prvakinji konec septembra prinesle borno volilno zmago, še ni konec. Nemška mesta so na silvestrovo varovale okrepljene policijske enote, posebna zaščitena območja za ženske pa so le še povečala splošno ogorčenje zaradi izgube občutka varnosti.

Poleg tega je Nemčijo tik pred novim letom pretresel nov migrantski umor, v pfalškem Kandlu je petnajstletno deklico do smrti zabodel afganistanski azilant s statusom mladoletnika. Preiskovalci spet sumijo, da je morilec veliko starejši. V Posarju krščanskodemokratske premierke Annegret Kramp-Karrenbauer, kjer že medicinsko preverjajo starost domnevno mladoletnih migrantov, ugotavljajo, da se je več kot tretjina zlagala o pravi starosti.

Izziv za pogajanja

Odnos do mladoletnih in drugih migrantov bo velik izziv za pogajanja o še eni veliki koaliciji pod vodstvom krščanskodemokratske prvakinje, a ne edini. Najslabši volilni rezultat po letu 1949 so namreč utrpeli tudi socialdemokrati, od katerih je po propadu »jamajških« koalicijskih pogajanj z liberalci in zelenimi odvisna krščanskodemokratska kanclerka. SPD pri številnih vprašanjih, od trga delovne sile do zdravstvenega zavarovanja, zahteva pomik na levo, hkrati se v nasprotno, konservativno smer vse bolj pomika bavarska CSU, sestrska stranka kanclerkine CDU. Konec septembra so tudi münchenski konservativci zaznali rekordne volilne izgube in odhod iz deželne vladne palače je že napovedal ministrski predsednik Horst Seehofer.

Sedanji politični pretresi tudi drugje krepijo zahteve po zamenjavi političnih generacij, v liberalni FDP, ki je odkorakala z jamajških pogajanj, celo namigujejo, da bi privolili v koalicijo s CDU pod vodstvom Jensa Spahna. 37-letni politik iz Severnega Porenja - Vestfalije je konec decembra poročil dolgoletnega partnerja, tako kot je vzhodnonemška pastorska hči Angela Merkel pred prevzemom vodstva CDU poročila sedanjega soproga. Za krščanskodemokratska prestolonaslednika nekateri razglašajo mlada premiera dežel Schleswig-Holstein in Saška Daniela Güntherja in Michaela Kretschmerja. A naj bo še tako borna, je kanclerka svoji konservativni uniji vendarle zagotovila še eno parlamentarno zmago ter bo, če bo le mogla, svoj mandat tudi uresničila.

Res si po nekaterih raziskavah kar 46 odstotkov Nemcev želi njenega odhoda, a znanstvenica po izobrazbi iz dolgoletnih izkušenj dobro ve, kako hitro se lahko spremeni javno mnenje: že ob njeni prvi (borni) zmagi leta 2005 so ji mnogi napovedovali kratek obstanek na oblasti.

Gospodarstvu gre odlično

Po drugih raziskavah je največji nemški politični poraženec leta 2017 socialdemokratski prvak Martin Schulz, ki zaradi tega nima veliko manevrskega prostora, interes za kompromis pa še povečuje vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo. Ali bo to zadostovalo, bodo pokazali prihodnji dnevi in tedni. Nemški gospodarstveniki v vsakem primeru upajo, da politika ne bo pozabila njihovih interesov, ki so tudi interesi vseh. Gospodarstvu osrednje evropske države gre sicer odlično, razen hranilnic, ki jih prizadevajo nizke obresti, gre večini branž zelo dobro.

Nekateri svarijo pred pregrevanjem nepremičninskih trgov, a predvsem zaradi pomanjkanja novih gradenj in ne zaradi morebitnih ekscesov pri podeljevanju kreditov, tako značilnih za zadnjo nepremičninsko krizo v ZDA. Številni ekonomisti vendarle poudarjajo, da je tam predsednik Donald Trump podjetjem pošteno oklestil davke, medtem ko mnoge nemške politike bolj zanima prerazporejanje sredstev, ki so že na voljo.

Politični in družbeni premiki

Strokovnjaki opozarjajo tudi na nujnost digitalizacije, investicij v infrastrukturo in šolstvo – ter na vse bolj pereče pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Navajajo tudi, da velika večina prosilcev za azil zaradi neznanja jezika ali pomanjkanja kvalifikacij ne ustreza potrebam visoko razvite industrijske družbe. Ko si bo Nemčija vrnila dolgoročno politično stabilnost, bo eno od osrednjih vprašanj nove vlade tudi povečanje evropske ­stabilnosti.

Stranke različno ocenjujejo že lani predstavljene evropske predloge predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in evrske francoskega predsednika Emmanuela Macrona, a vse sredinske se strinjajo, da mora Nemčija prispevati k okrepitvi tako Evropske unije kot evrskega območja. A tudi tu ni soglasja, kako naprej, potem ko je nekdanji predsednik evropskega parlamenta Martin ­Schulz predlagal nekakšne Združene države Evrope, ekonomisti tako imenovane nemške šole urejenega liberalizma pa se bojijo posledic ohlapne denarne politike Evropske centralne banke.

Skupaj s krovnima evropskima organizacijama je osrednja država stare celine še manj pripravljena na varnostne izzive v soseščini, kakršni se po Siriji zdaj kažejo z demonstracijami v Iranu. Nestabilnost na Bližnjem vzhodu z begunsko krizo na čelu je Nemčiji že lani in predlanskim prinesla tektonske politične in družbene premike, pretresi na tem območju pa so lahko nevarni tudi letos.