Tiskane izdaje
Baskovska separatistična organizacija ETA je po novem »razorožena organizacija«. Kot so bili separatisti napovedali minuli petek v pismu, namenjenem mednarodni skupnosti, so dan pozneje vso orožje, strelivo in razstrelivo predali predstavnikom civilne družbe. Sobota 8. aprila naj bi se v zgodovino tako zapisala kot prelomnica, ko so se baskovski separatisti popolnoma razorožili. Odločitev so pozdravile množice zagovornikov miru, zbrane v francoskem baskovskem mestu Bayonne.
Kot so še zapisali v pismu, sestavljenem v španščini in angleščini ter poslanem na BBC, je pot do razorožitve »naporna in zahtevna«. Španska in francoska vlada da nastavljata nemalo ovir, tudi s tem, ko vztrajata pri poenostavljenem ločevanju na zmagovalce in poražence. A zdaj je na vrsti »civilna družba, da doseže mir in svobodo«, je še pisalo v pismu, ki je bil obenem tudi poziv ljudem, da bi se v soboto množično zbrali v Bayonni in bi prekrižali načrte tistim »sovražnikom miru«, ki bi morebiti hoteli preprečiti pobudo. Ulice pristaniškega mesta, ki šteje slabih 50.000 prebivalcev, jih je nato res preplavilo na tisoče: policija jih je preštela 7000, organizatorji 20.000. Neredki so prišli iz Španije, nekateri so vzklikali »Neodvisnost!«, za številne je bil to dan, ko se je Baskija »prelomno odločila za mir«.
Novi poskus
Po pisanju francoskega Le Monda je ETA doslej skrivala orožje in eksplozivo povečini v Franciji, bodisi kje v naravi bodisi po domovih in še drugje. Seznam skrivnih mest je v soboto prek »posrednikov iz francoske civilne družbe« v Bayonni predala pristojnim francoskim oblastem. Izročitev je tokrat uspela, čeprav poskus ni bil prvi. Že decembra lani so v vasici Louhossoa v francoski Baskiji poskusili predati orožje, a je vmes posegla policija. Takrat je bilo »dogovorjeno«, da bodo francoskim oblastem izročili deset zabojev orožja, kar je menda predstavljalo le kakih petnajst odstotkov celotnega arzenala ETE. A končalo se je z aretacijo petih oseb: sindikalista, kmeta, vinogradnika in dveh novinarjev. ... O tem, kako vendarle napredovati v razorožitev, so nato marca razmišljali v Biarritzu, ko je civilno gibanje Bake Bidea – pomeni Pot miru – organiziralo kolokvij na temo dokončne razorožitve in so za dan novega poskusa izbrali 8. april.
Medtem ko so po tokratni uspešni predaji v Parizu menda zadovoljni – po pisanju AFP je francoski predsednik vlade Bernard Cazeneuve dejal, da so na osmih označenih lokacijah nedaleč od španske meje zasegli 3,5 tone orožja in razstreliva –, so precej bolj strogi v Madridu, kjer še vedno zahtevajo popolno razpustitev ETE. Španski predsednik vlade Marino Rajoy je dejal, da »teroristi« v zameno ne morejo pričakovati ničesar in še manj, da ne bi bili kaznovani za svoje zločine. Zadnji koraki organizacije da nikakor niso dovolj, morali bi se razpustiti in opravičiti svojcem žrtev, pojasniti napade v preteklosti ...
In med tem ko francoski preiskovalci sedaj pregledujejo predano orožje, je v zraku veliko prespraševanja, ali je pobuda ETE, da dokončno odloži orožje, res iskrena. Znani francoski raziskovalec Jean Chalvidant, ki je o baskovski organizaciji napisal več knjig, je precej skeptičen. Kot je dejal za AFP, gre po njegovem bolj za »piar strategijo« kot pa za kaj drugega. Po tej poti bi si separatisti menda samo želeli popraviti izjemno slabo podobo, ki jo uživajo v javnosti: baskovski separatizem je zamazan s krvjo in barbarski, hkrati pa bi hoteli doseči določene premike naprej; kajti glede baskovskega vprašanja ni nobene pobude iz Madrida.
Desetletja krvavega nasilja
Separatistična organizacija ETA [Euskadi Ta Askatasuna, kar pomeni Baskija in svoboda] je nastala leta 1959 kot upor proti krutemu frankizmu in kot boj za neodvisno Baskijo. V krvavih zadnjih desetletjih terorizma je od prvega napada leta 1968 ubila okrog 830 ljudi, še na tisoče pa jih je ranila in za vedno zaznamovala. Potem ko je bilo premirje zgodovinsko prelomno podpisano oktobra 2011 in so oboroženi boj »opustili leta 2014«, so zdaj »predali vso orožje«. V svojih dosedanjih pogajanjih z Madridom in Parizom, ki zahtevata razorožitev in popolno razpustitev organizacije, je ETA vedno hotela »iztržiti« čim več za svoje člane, ki so se znašli za zapahi. Za nekatere je zahtevala amnestijo, za druge boljše pogoje v zaporu, premestitev na lokacije, kjer bi bili bližje svojcem ..., toda francoska in španska vlada ne pristajata na »pogojevanje«. Po pisanju Le Monda je še vedno zaprtih okrog 360 baskovskih separatistov, tudi vodilnih imen, 75 med njimi jih sedi v Franciji, mnogi bodo morali odsedeti tudi več kot deset let.
Kljub predaji orožja baskovka separatistična zgodba nikakor ni končana in sploh rane niso zaceljene. Bolečine je veliko, strah je bil pač dolga desetletja strašen, neredki so občutili na lastni koži nasilje tudi zato, ker niso hoteli plačevati separatistom tako imenovanega revolucionarnega davka ... A medtem ko je baskovski terorizem po eni strani tabu – staro bolečino poskušajo potlačiti s tišino –, po drugi strani, kot so pred nedavnim pisali pri El Paísu, mladih generacij o njem v šoli skorajda ne učijo. In vendar je jasno, da je ETA del baskovske zgodbe, njena temačna plat. Kot poudarjajo nekateri analitiki, je zdaj čas, da organizacija premisli, kaj sploh hoče v prihodnje ... Ustvarjanje medijskega viharja okrog sebe vedno znova menda samo kaže, kako zelo se je idejno in intelektualno izpela. Tudi ves hrup okrog predaje orožja je za kritike predvsem lažen teater: njena moč v orožju da je povsem obrobna, kajti orožje je zastarelo.
