Tiskane izdaje
Natančno en teden po pariškem napadu se je zgodil teroristični napad v malijski prestolnici Bamako, z zajetimi talci v hotelu, ki ima vse značilnosti džihadističnega dejanja zoper Francijo. Ta je vojaško intervenirala v Maliju leta 2013.
Medijska vojna
V reviji je med drugim pisanje britanskega talca – prispevki, podobno kot videoposnetki, ki jih že poznamo in nastajajo pod grožnjo smrti –, ki povzdiguje in slavi Islamsko državo ter kritizira Zahod.
Evropa se pospešeno ukvarja z vprašanjem velike koalicije proti Islamski državi in protiterorističnimi ukrepi, o zadnjem so v petek v Bruslju razpravljali tudi notranji ministri Unije. Po napadu na Pariz 13. novembra je Francija prva država, ki je svoje partnerje zaprosila za pomoč pri odgovoru za oboroženo agresijo. Osemindvajseterica se je enoglasno strinjala. Vprašanje ostaja, kakšne bodo posledice napada za evropsko zunanjo in varnostno politiko. Medtem ko so bilanca protiterorističnih operacij v Franciji in Belgiji dva mrtva islamska skrajneža in številne aretacije, ostajata velika problema prihodnje razmerje med varnostjo in svoboščinami ter odnos do beguncev.
Obrisi politične unije
Na rutinskem sestanku obrambnih ministrov pred dnevi je Francija evropske partnerje zaprosila za pomoč skladno s členom 42.7 lizbonske pogodbe, ki ni bil še nikoli v zgodovini načet, kaj šele uporabljen. Najbrž so nekatere države, ki so bolj naklonjene severnoatlantskemu zavezništvu, želele namesto tega aktiviranje 5. člena severnoatlantske pogodbe. In vendar se je tokrat zgodilo prvič, da je Evropska unija enoglasno podprla skupno obrambno strategijo zunaj okvira Nata. To so prvi obrisi politične unije, je za mrežo Radio France zapisal eden od vodilnih francoskih komentatorjev mednarodne politike. Pravi, da je trenutek toliko pomembnejši, ker ne gre za golo vprašanje simbolike.
Na tej podlagi je več evropskih držav ponudilo Franciji materialno in vojaško pomoč. Vlada v Parizu se pripravlja, da bo zaprosila za pomoč pri vojakih na svoji afriški fronti, zatem bi se lahko osredotočila na boj proti Islamski državi. Podobno verjetno je, da bi evropske prestolnice kmalu začele pomagati sirskim upornikom pri napadih na IS in s sodelovanjem s francoskimi zračnimi silami – to je točka preobrata, ugotavlja zgoraj omenjeni vir.
Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin svojim oboroženih silam ukazal usklajevanje s francosko letalonosilko Charles de Gaulle pred sirsko obalo. »Rusija se je zdaj resnično obrnila proti Islamski državi. Politike velikih sil so torej bolj enotne, ne samo v besedah, tudi v dejanjih.« »Evropski partnerji se obenem strinjajo, da je treba francoski proračun povečati zaradi financiranja boja proti terorizmu. To še ni politična unija, vendar je videti verjetnejša kot kdaj koli pred tem.«
Vprašanje se zdaj prepleta tudi z begunsko krizo na stari celini, izvorni problem je v regiji, vendar je zdaj tudi evropski problem. Množičen beg bližnjevzhodnega prebivalstva Evropi naproti je tudi posledica nezmožnosti EU, da bi zaustavila katastrofalno razpadanje Bližnjega vzhoda, v eni svojih analiz ugotavlja nevladni Evropski svet za zunanje odnose (ECFR). Evropa mora sprejeti begunce, šele potem bo lahko v položaju, ko bo sposobna prepričevati regionalne akterje in globalne partnerje v reševanje krize, ugotavlja omenjeni think tank. Izzivi ostajajo številni tudi na evropski domači fronti. Največji je, kako se izogniti policijski državi in zapiranju meja. S. V.
