»Islamsko državo je treba uničiti«

Francoski veleposlanik Pierre-François Mourier o Franciji po tragičnih petkovih napadih v Parizu.

Objavljeno
15. november 2015 22.15
Pierre-Francoise Mourier francoski veleposlanik v RS 12.6.2015 Ljubljana Slovenija
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Nič več ne bo tako, kot je bilo, ne v Franciji, ne v Evropi, ne v svetu ... Petkovi teroristični napadi v Parizu so nova tragična lekcija zahodni družbi in človeštvu. Predsednik François Hollande je napovedal, da bo odziv Francije neizprosen: Islamsko državo je treba uničiti.

Pogovarjali smo se z veleposlanikom Francije v Sloveniji Pierre-Françoisom Mourierjem.

Kam gre Evropa? Teroristi niso v petek ranili samo Francije, ampak vso Evropo.

Kot ambasador Francije v Sloveniji nisem v položaju, da bi lahko podajal stališča o evropskih zadevah, čeprav je res, da se v teh dneh sprejema veliko odločitev. Strinjam se z vami oziroma bi celo rekel, da ni bila ranjena samo Evropa, ampak naše vrednote v širšem pomenu, vsaj tiste, za katere se zavzemamo tudi mi. To niso nujno vrednote celotnega človeštva. Evropski odgovor na napade mora biti usklajen, predsednik François Hollande in predsednik vlade Manuel Valls sta v soboto uporabila zelo ostre besede. Govorila sta o vojni, in v vojni je treba zmagati. Zato je zdaj nujno ukrepati. Vse to bo zahtevalo veliko sodelovanja med policijskimi enotami, obveščevalnimi službami in, seveda, med političnimi predstavniki iz vse Evrope. V soboto zvečer smo že lahko videli, da so v Belgiji potekale velike operacije … Zaupamo v belgijsko policijo, s katero je francoska policija ves čas povezana. Na operativni ravni stvari delujejo, tudi vse evropske obveščevalne službe so nenehno v stiku in si izmenjujejo podatke. Ne samo od petka, že mesece je tako.

Zdi se, da je bil marsikateri napad doslej preprečen …

Da, veliko so jih preprečili, vseh pa, žal, ni mogoče. Tudi v petek ni bilo.

Narava napadov se spreminja, januarja je bila napadena svoboda govora, zdaj smo tarče vsi in povsod.

Med časopisom Charlie Hebdo in dvorano Bataclan je velika razlika. Seveda so bili novinarji satiričnega tednika popolnoma nedolžni, a vendar so bili simbol svobode govora, tudi nekonformizma. Upirali so se temu, da bi naša življenja vodila religija, simbolizirali so laičnost. Tudi žrtve petkovih napadov so simboli, predstavniki povsem običajnih Evropejcev, kakršna sva vi in jaz; poslušali so koncert v dvorani ali so posedali na terasi kavarnice ... Vsi smo potencialne tarče. Kot slišim, so med mrtvimi tudi en Britanec in vsaj ena Američanka pa Francozi različnih rodov. Nekateri zdaj govorijo, češ da so bili med žrtvami tudi francoski muslimani … A to sploh ni pomembno, bili so Francozi.

Tudi med teroristi so, vsaj kot je videti, otroci Francije, Evrope in zahodnega sveta. Ljudje, ki so se rodili in odraščali v Franciji.

O najmanj enem od teroristov [Ismaël Omar Mostefaï, op. p.] že vemo, da je bil otrok Francije, Francoz. Odraščal je v pariškem predmestju Courcouronnes, zadnja leta pa je živel v enem najbolj mirnih francoskih mest, v Chartresu, mestu z veliko simbolike.

Mislite na katedralo v Chartresu …

Da in na [književnika] Charlesa Péguyja, ki je nekoč zapisal nekako takole: »Nikogar ne marajo, zato verjamejo, da ljubijo boga.« Prav za to gre pri teroristih. Njihova vizija božjega je absurdna in v nasprotju s tem, kar učijo vse velike monoteistične religije, tudi koran.

Gre torej za otroke Francije, tako kot so bili leta 2005 v Londonu napadalci otroci Anglije. Vemo, da je vsaj kdo med džihadističnimi napadalci Francoz, za druge pa še ni jasno, od kod so. Eden med njimi je imel, kot kaže, sirski potni list. Ne vemo, ali pravega ali lažnega. Islamska država je mednarodno zlo, nima državljanstva, ampak novačijo bojevnike tudi med Francozi, med tistimi, pri katerih nam ni uspelo doseči, da bi vzljubili Francijo. Ali pa so morda živeli v razmerah, ki so jih počasi privedle, da so se začeli radikalizirati. Ponavadi začnejo z razpečevanjem drog ali s preprodajo orožja, so nasilni in počnejo še druge neumnosti, recimo vozijo brez vozniškega dovoljenja. Potem pa takšnemu prestopništvu sledi – največkrat v zaporu – islamistično radikaliziranje. Kakor da komaj z radikalizacijo najdejo svoj življenjski motiv oziroma razlog za smrt.

Predsednik Hollande je, kot ste že omenili, v soboto večkrat ponovil besedo vojna. Smo v vojni?

Ta vojna je posebna in nova. Zgodovinsko gledano so vojne najprej bíle velike sile, z najemniškimi vojskami. V 19. stoletju se je pojavila nova oblika vojne – med nacionalnimi državami. To so bile krvave in strašne vojne, ki so svoj tragični vrhunec doživele med prvo svetovno vojno in pozneje med drugo. Marsikaj si lahko mislimo o njih, a potekale so med rednimi vojskami, na neki način so bile legitimne. Dokler niso med drugo svetovno vojno, prvič po srednjem veku, nekaj povsem banalnega postali napadi na civilno prebivalstvo. Po določenem spreminjanju narave vojne skozi stoletja smo zapadli v surovo barbarstvo, ki si je za tarčo izbralo civilno prebivalstvo ... Zdaj smo se znašli v še drugačni vojni, ne med rednimi vojskami, ampak se vojske teroristov po novem spravljajo nad vsakogar od nas. In to je grozljivo. V Franciji smo prvič doživeli samomorilske napade. Takšen modus operandi je značilen za države, kot so Nigerija, Libanon, Libija, Sirija, Irak. Vidijo ga vsak dan. Zdaj grozi tudi nam, saj teroristi verjamejo, da nimajo česa izgubiti.

V časniku Le Monde so zapisali, da džihadisti sovražijo Francijo morda bolj kot druge države, vsaj v Evropi. Zakaj Francija?

V zadnjih dveh ali treh letih je bilo žrtev terorističnih napadov po vsem svetu na tisoče. Rekel bi, da so središče atentatov Nigerija, Irak, Sirija ... in da so lahko druge države po Evropi, na žalost, prav tako tarča. Na primer Velika Britanija ali Nemčija, videli smo, kako je v Belgiji ... Zakaj so to novo obliko terorizma v Evropi začeli pri nas? Zato, ker vojaške operacije prinašajo tudi odgovornosti in lahko vodijo do tragičnih dejanj. Francija je vojaško vpletena na številnih koncih sveta …

V Srednjeafriški republiki, Maliju, Libiji in Siriji.

A pred dvema tednoma, ob napadu na rusko letalo, bi lahko rekli, da teroristi sovražijo predvsem Rusijo, pred dnevi, ko je v Bejrutu umrlo petdeset ljudi, pa Libanon. Skupni imenovalec teroristov je, da sovražijo vrednote humanizma, demokratične in napredne vrednote, vrednote svobode in svobodnega izražanja. Nočejo, da živimo tako, kot hočemo živeti. Kadar pa smo v demokratičnih družbah izpostavljeni takšnim grožnjam in barbarskim dejanjem, se, kot je povedal predsednik Hollande, odzovemo neizprosno.

Kako se bo v prihodnjih dneh in tednih spremenila Francija? Spremenila se bo tudi Evropa.

Po eni strani se je treba zaščititi. Kot je rekel predsednik, bo treba uporabiti vsa sredstva, vse sile, da bi se zavarovali. A ker branimo vrednote, v katere verjamemo, bo treba paziti, da jih ne bi hkrati pokopali. Zato se bomo z vso ostrino odzvali v okvirih, ki jih določa pravo. Pravo je eden od stebrov naših vrednot. Seveda je očitno, da so v izrednem stanju, ki je zdaj razglašeno, individualne svoboščine nekoliko omejene, vsaj za nekaj časa; do 19. novembra velja prevod vsakršnih manifestacij … Prepovedati zborovanja ni kar tako, kajti pravica do manifestiranja je postavljena visoko na lestvici naših vrednot. A v določenih trenutkih je treba premisliti, ali kaže te pomembne vrednote začasno nekoliko omejiti.

Cilj teroristov je širiti strah. Jim bo uspelo?

Saj jim je že uspelo. Terorizem je groza, teror. Šest napadov, ki so bili skoraj sočasni in skrbno pripravljeni, je jasno znamenje, kako zelo so hoteli prestrašiti ljudi in sporočiti nam vsem, da nismo nikjer več varni. To je osnovno načelo zastraševanja. Ponavadi so ljudje še nekaj tednov nekoliko previdnejši na ulici, v metroju ..., potem pa se počasi vrnejo v normalno vsakodnevno življenje. Dolgoročno ne bo zmagal terorizem. Dolgoročno, kot kaže zgodovina, zmaguje demokracija. Vsaj doslej je bilo tako.

Kaj bo naredila Evropa oziroma mednarodna skupnost?

Pozorno sem poslušal izjavo predsednika Obame. Opazil sem, da so od Sydneyja do Washingtona prek Montréala, Berlina in vseh velikih mest na številnih javnih spomenikih spontano izobesili francosko trobojnico. Solidarnosti je veliko, tudi nemška kanclerka je bila v soboto zelo odločna in se je postavila za Francijo. Ne preostane nam drugega kot čim bolje sodelovati, med policijami, obveščevalnimi službami …

Kaj bo to pomenilo v praksi?

Konkretneje ne morem govoriti, saj niti ne vem, kakšne ukrepe bodo predlagale naše vlade.

Zla se bo treba končno lotiti pri izvoru.

Islamsko državo je treba uničiti, to je jasno. Islamska država ni prava država, ampak samooklicana država, ki je ni priznal nihče. Verjetno je še prehitro tako govoriti, a v tem, da se zdaj premika s svojega naravnega območja delovanja, je morda prepoznati znamenje, da se tudi oni bojijo in da so izpostavljeni izjemno močnim vojaškim pritiskom. Ti pritiski se bodo samo še stopnjevali … Islamistično državo je treba uničiti.