Naj je finančna kriza še tako huda, bankrot Grčije, izstop iz evrske skupine in EU pa pred vrati, Atene nikakor ne smejo prekršiti obljub, danih severnoatlantskemu zavezništvu, je ob šestdesetletnici nemškega vstopa v Nato Atene opozoril generalni sekretar pakta Jens Stoltenberg.
V Washingtonu in Natu so prepričani, da vlada v Atenah, ki je še ne tako dolgo tega kljub hudi finančni krizi, v kateri je že več kot pet let, na veliko kupovala zahodno oborožitev (tudi nemške tanke), pri svojih izdatkih za oboroževanje pa prednjačila pred večino najbogatejših članic EU, teh svojih vojaških izdatkov nikakor ne sme znižati pod obljubljena dva odstotka bruto domačega proizvoda. Proračunska sredstva, namenjena obrambi in oboroževanju niso razlog za finančno krizo Grčije, je dejal generalni sekretar pakta Jens Stoltenberg. Problemi so po njegovem »veliko bolj zapleteni od preprostega dejstva, da je obljube o vojaških izdatkih treba spoštovati«. Kar po njegovih besedah ne velja le za grško vlado, ampak za vlade vseh osemindvajsetih članic Nata, ki bi se morale zavedati, da gre za vprašanje, »pomembno za nas vse«.
Pogled skozi strateška očala
Generalni sekretar Nata je s tem tudi v imenu Washingtona, ki na evropsko-grško krizo gleda predvsem skozi svoja strateška očala, jasno opozoril vse v krizo vpletene (tudi Berlin in Bruselj), da nikakor ne pridejo v poštev tisti reformni predlogi, ki bi Grčiji poskušali pomagati iz najhujšega s krčenjem vojaških proračunskih izdatkov. Grčija je skupaj s prav tako Natovo Turčijo na skrajnem jugovzhodnem robu severnoatlantskega zavezništva preveč pomembna za Washington, za zavezništvo in tudi za obrambo Evrope, da bi si jo kdor koli lahko drznil po nemarnem potiskati v naročje ruskim strateškim interesom. Ukrajinska kriza, priključeni ruski Krim, Črno morje in obe ožini pri prehodu v Sredozemsko morje so skupaj z bližnjevzhodnim kaosom in povsem razsutim severom Afrike preblizu, da bi Washington v tem delu sveta komur koli dovolil eksperimentirati. V Bruslju so na ta element grške finančne krize pri svojih grožnjah Ciprasu in pri poigravanjih z »grexitom« do zdaj očitno vse preveč pozabljali.
Stoltenberg je tudi zato v imenu Nata s poudarkom, da Grčija v južni Evropi igra izjemno pomembno vlogo, vse ostale evropske zaveznice jasno opozoril, da Atene za Nato v tem delu sveta ostajajo ključni člen z zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in da v vrhu zavezništva zato ne mislijo špekulirati z morebitnimi posledicami »grexita«. Grška vlada je po Stoltenbergovih besedah vedno zagotavljala, da namerava ostati zanesljiv partner zavezništva, zato se v Natu sploh ne mislijo ukvarjati z vprašanjem, ali bi morebitni izstop Grčije iz EU lahko pomenil tudi izstop iz Nata.
Zavezništvo za primer, če bi Grčija na koncu res izstopila iz evroobmočja ali celo iz EU, zato nima nobenega »plana B«, je dejal generalni sekretar. »Naš edini in še vedno veljavni načrt je, da Grčija ostaja članica Nata. Vse drugo bi razmere preveč zapletlo in naredilo do te mere težavne, da o hipotetičnih posledicah ni smiselno niti razmišljati.
Slabšanje varnostnih razmer
Da globalne varnostne razmere niso nekaj, s čimer bi se kazalo preveč poigravati, Evropo, ki bi menda rada bila »globalni igralec«, iz Washingtona opozarjajo že nekaj časa. Ne le pri grški krizi, zaradi katere se je ameriški predsednik Obama v zadnjem času, ko so se evropski pritiski na Atene zaostrili do skrajnosti, večkrat po telefonu pogovarjal z nemško kanclerko Merklovo, ampak tudi z ameriškim angažiranjem pri reševanju jedrskega zapleta z Iranom, ki je ključ za vsaj približno umiritev hitro rastočih bližnjevzhodnih napetosti. Varnostne razmere v svetu se namreč po ameriških ocenah nevarno slabšajo. Na to je predsednika minulo sredo v svojem novem strateškem poročilu opozoril tudi ameriški vojaški vrh. Po teh ocenah ameriški vojaški spopad z Rusijo ali Kitajsko, ki bi imel po besedah šefa generalštaba Martina Dempseya ogromne in povsem nepredvidljive posledice, zaradi ruske politike v Ukrajini in kitajske v južnem Pacifiku prvič po dolgih letih ni več povsem izključen. Možnosti so sicer še »majhne, vendar se povečujejo«.