Jadransko morje pod dežnikom severnoatlantskega zavezništva

Črna gora je danes postala prva članica Nata, ki jo je severnoatlantsko zavezništvo bombardiralo. Z njenim članstvom je celotno Jadransko morje pod dežnikom Nata. Na drogu pred sedežem Nata v Bruslju bo zaplapolala zastava Črne gore, ki ostaja globoko razdeljena.

S članstvom v Natu naj bi se v Črni gori okrepile državne institucije ter zmanjašali korupcija in nepotizem, kar naj bi prispevalo tudi h krepitvi stabilnosti in demokracije. Da Nato nima v rokah čarobne palice, je pokazala dosedanja širitev zavezništva v regiji. Članstvo zagotavlja le večjo varnost in jamči meje članic, za rešitev politične krize v državi pa bo potrebno storiti veliko več, kot simbolično dvigniti črnogorsko zastavo na drog pred sedežem Nata.

Članstvo je za opozicijo tako nično kot tudi neobvezujoče

Ko je črnogorski premier Duško Marković v State Departmentu v Washingtonu predal listine o ratifikaciji protokola o pristopu k severnoatlantski pogodbi, je Črna gora postala nova, 29. polnopravna članica zveze Nato. Črna gora je 29. novembra 2006 dobila povabilo, da se pridruži zvezi Nato. Povabilo za začetek pristopnih pogovorov k Natu je dobila decembra 2015, 19. maja lani pa je bil podpisan protokol o njenem pristopu k severnoatlantski pogodbi. Potem ko so protokol ratificirale vse članice Nata, ga je 28. aprila kot zadnji ratificiral še črnogorski parlament in tako potrdil članstvo v zavezništvu.

V črnogorski skupščini že več mesecev sedijo samo poslanci valdajoče koalicije, ki so ratificirali protokol, medtem ko opozicija bojkotira delo parlamenta že od oktoberskih volitev, ker ne priznava njenih rezultatov. V teku je tudi sojenje za domnevni državni udar, ki naj bi, po mnenju oblasti, na volilni dan izzval kaos v državi pod dirigentsko palico Rusije. Moskva vseskozi zanika vpletenost v domnevno zaroto in državni prevrat v Črni gori, mnogi pa so prepričani, da Rusija ne bo zlepa dvignila rok od Črne gore in bo na vse načine skušala spodpokati njeno članstvo v Natu.

Voditelja opozicijske Demokratske fronte (DF) sta obtožena, da sta pripadnika organizirane kriminalne združbe, ki je pripravljala teroristični napad. Po oceni DF je odločitev o ratifikaciji protokola o pristopu Črne gore k Natu, ki jo je sprejel okrnjeni parlament, nična in neobvezujoča. Napovedali so še, da bodo takoj, ko bo prišlo do spremembe oblasti v državi, organizirali referendum in preverili odločitev, ki jo je sprejel nelegitimni parlament. V DF so prepričani, da je večina državljanov proti članstvu v Natu.

Krepitev ruskega vpliva v državah Zahodnega Balkana

Po mnenju nekaterih analitikov je prav Rusija, ki je proti njenemu članstvu v Natu, porinila Črno goro v naročje najmočnejših držav sveta. Kremelj je po povabilu Črni gori, da se pridruži zvezi Nato, krepil pritisk na Podgorico in podpiral politične sile v državi, ki so bile proti njenemu članstvu v Natu. V zaključni fazi njenega vstopanja v vojaško zvezo je Moskva krepila svojo prisotnost na Zahodnem Balkanu do te mere, da tega v EU in ZDA naj ne bi mogli več ignorirati. Poznavalci še menijo, da bo zavezništvo vplivalo tudi na Podgorico in Prištino, ki še nista uspeli implementirati sporazuma o razmejitvi med Črno goro in Kosovom. Čeprav Kosovo ni članica Nata, je Priština pod velikim ameriškim vplivom, poleg tega pa tudi ni verjetno, da bi prišlo do redefinicije meja v državi, ki je polnopravna članica Nata.

Črna gora se bo tako kot druge članice Nata znašla tudi pred vprašanjem, kako bo plačala obveznosti, ki jih prinaša članstvo v zavezništvu. Namesto načrtovanih 1,2 odstotka BDP naj bi za obrambo po novem namenila dva odstotka ali 70 milijonov evrov. Črna gora za obrambo in vojaške pokojnine namenja okoli 50 milijonov evrov, hkrati pa ukinja socialne trensferje za najrevnejše in se dodatno zadolžuje, da bi ohranila likvidnost. Iz tega je mogoče sklepati, da vlada v Podgorici ne bo imela lahkega dela, če bo hotela prepričani državljane, da morajo povečati izdatke za lastno obrambo in varnost.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na zadnjem vrhu zavezništva v Bruslju poudaril, da bo zavezništvo s Črno goro dobil pomembno članico in da je širitev pomembna tudi za Zahodni Balkan. Kot je še izpostavil, to kaže tudi na to, da so vrata Nata odprta. Predsednik Črne gore Filip Vujanovič je poudaril, da integracije Črne gore v Nato ni uperjena proti Rusiji, ki je njen stoletni prijatelj. Gre za zgodovinski in strateški interes neodvisne Črne gore, je izpostavil Vujanović, ki je še izrazil pričakovanje, da bo Rusija sprejela novo dejstvo.