Tiskane izdaje
Dejanska pogajanja za ponovno veliko koalicijo v Berlinu bo omogočila šele zelena luč na bonskem kongresu SPD. Čeprav so pogajalci govorili o »zaupanja polnem ozračju«, si po katastrofalnih volilnih rezultatih v nobeni od največjih nemških strank ne delajo utvar, da bo lahko dobiti podporo članstva. Določili so tudi 15 tem, o katerih se bodo pogovarjali, med tistimi, ki ne verjamejo v neizbežnost velike koalicije, je celo nekdanji predsednik bundestaga Norbert Lammert, ki bo po 1. januarju 2018 prevzel vodenje krščanskodemokratskega instituta Konrada Adenauerja. V časopisu Bild so citirali njegovo oceno, da je prav prepričanje o neizogibnosti velike koalicije največje zagotovilo, da je morda na koncu ne bodo sklenili. V tem primeru vidni krščanski demokrat pričakuje nove volitve brez dolgoletne kanclerke.
Lammert po teh poročilih govori o povolilni črno-zeleni koaliciji, zaradi »dvomov o trenutnem stanju SPD« pa ne izključuje propada pogajanj o še eni veliki koaliciji niti premier dežele Schleswig-Holstein Daniel Günther. Vidni krščanski demokrat iz Kiela ne vidi možnosti za privolitev njegove stranke v socialdemokratske zahteve za končanje zasebnega zdravstvenega zavarovanja niti v predloge predsednika SPD o »Združenih državah Evrope«. V časopisu Die Welt vsaj pri zdravstvu in nekaterih drugih temah ne izključuje dogovorov o manjših stvareh. Vidi potrebo po boljši skrbi za starejše, saj statistični podatki kažejo pomanjkanje več kot 200.000 negovalcev in negovalk za milijone nege potrebnih ostarelih Nemcev leta 2030. Soglasje bo najbrž težje najti pri nekaterih drugih socialdemokratskih predlogih, denimo zahtevanih zakonskih omejitvah pretiranega višanja najemnin. Številni strokovnjaki se strinjajo z nemškimi konservativci, ki vidijo takšne rešitve kot neuspešne.
Ideološke razlike
med vodstvom in člani strank
Predsednik SPD Martin Schulz je celo ob razglasitvi pripravljenosti na sondiranje terena za novo veliko koalicijo z dolgoletno krščanskodemokratsko kanclerko Angelo Merkel poudaril, da se ne obvezujejo k posebni obliki vlade. Velik kamen spotike za morebitno veliko koalicijo v Nemčiji bo tudi priseljevanje družinskih članov azilantov z omejenim statusom, saj nameravajo konservativci vztrajati pri največ 200.000 človekoljubnih priseljencih na leto. S tem so se na »jamajških« pogajanjih strinjali liberalci in zeleni. Tudi Günther verjame, da so lahko pogajanja o veliki koaliciji uspešna, če se bodo partnerji osredotočili na najpomembnejše teme, kot so izobraževanje, pomanjkanje kvalificirane delovne sile, investicije, birokratske ovire za novogradnje in oživitev podeželja.
A bodo morale najprej vse vpletene strani skleniti, da se jim novo vladno sodelovanje izplača. O tem že nekaj časa dvomi podmladek SPD, po drugi strani pa sedanjo usmeritev svoje stranke vse bolj kritizira Schulzev predhodnik na položaju predsednika SPD, zunanji minister Sigmar Gabriel. Ta od svoje stranke zahteva več pozornosti na »moderno nacionalno državo blaginje« in nemški komentatorji v njegovem prispevku za revijo Spiegel opozarjajo na poudarjanje domovine, vodilne kulture in drugih pojmov, ki so jih doslej bolj povezovali z desnim populizmom. Raziskava krščanskodemokratske ustanove Konrada Adenauerja, o kateri poročajo v omenjeni reviji, razkriva ideološke razlike med vodstvom in člani tudi v CDU. Celo pred izbruhom begunske krize je večina vprašanih krščanskih demokratov verjela, da se je vodstvo stranke s kanclerko na čelu pomembno pomaknilo na levo. Po navedbah drugih virov bi zdaj del podmladka CDU pri vprašanjih priseljevanja celo privolil v podporo Alternative za Nemčijo.
Težko si je predstavljati, da bi se kanclerka strinjala s tem, pri ocenjevanju možnosti zanjo pa ne gre pozabiti na bavarske konservativce, ki so na septembrskih parlamentarnih volitvah prav tako izgubili rekordno število glasov. V primerjavi s SPD in CDU so sicer dosegli veliko boljši volilni rezultat, a so vsaj na zvezni ravni izgubili tradicionalno absolutno večino v deželi. Da se to ne bi ponovilo na veliko bolj odločilnih deželnih volitvah, se zdaj tudi številni bavarski konservativci nagibajo bolj v desno. Predsednik CSU Horst Seehofer, ki že plačuje volilne izgube s predajo vodstva deželne vlade finančnemu ministru Markusu Söderju, po poročilih bavarskega tiska vabi na prihodnjo klavzuro CSU avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza in madžarskega premiera Viktorja Orbána.
Zadnjo besedo bo še vedno imelo socialdemokratsko članstvo
Januarja se bo začelo sondiranje terena za novo nemško veliko koalicijo, so sklenili voditelji največjih strank.
Objavljeno
20. december 2017 18.39
Berlin - Sondiranje terena za novo veliko koalicijo v Nemčiji se bo začelo 7. januarja, so na celodnevnih pogajanjih sklenili voditelji CDU, CSU in SPD. Prvo oviro za GroKo, kot Nemci s kratico imenujejo dosedanjo in morebitno prihodnjo vlado, naj bi premagali že po slabem tednu dni, tako da bi lahko o njej odločil za 21. januar v Bonnu napovedan kongres SPD.
