Tiskane izdaje
Zalomilo se je že na sestankih z voditeljema institucij EU, Jean-Claudom Junckerjem in Donaldom Tuskom, ko je bila jabolko spora trgovinska politika. V Natu je s telesno govorico kazal vzvišenost, tudi z odrivanjem črnogorskega premiera Duška Markovića. Njegov nastop ob odkritju spomenikov berlinskemu zidu in 11. septembru je bil po simboliki točka, na kateri bi zaveznice morale pokazati veliko enotnost. Trump se je odločil za drugačno pot – evropskim državam je bral levite, ker da ne plačujejo dovolj za obrambo.
Kar dolgo je veljalo, da Trump prezira Nato. Pred bruseljskim zasedanjem je bilo kljub temu pričakovati, da bo le sprejel logiko zaveznic. A s svojim nastopom je deloval osamljeno. Drugi voditelji na čelu s kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom so ga spremljali nemo. Med diplomati je razširjeno pričakovanje, da se bodo evropske zaveznice morale navaditi na takšen slog, saj da ga Trump ne bo spremenil. Tudi do njegovega spoznanja o medsebojni prepletenosti interesov Evrope in ZDA naj bi vodila dolga pot.
Neizpolnjena pričakovanja
Po Trumpovem nastopu je sprožilo največ razprav to, da je zvestobi Washingtona 5. členu Natove pogodbe (napad na enega je napad na vse) izrekel kvečjemu posredno podporo in vsekakor manj izrazito od njegovih najožjih sodelavcev. Obrambni minister James Mattis je, denimo, februarja na obisku v Natu razglasil, da »je zavezanost ZDA 5. členu in naši vzajemni obrambi trdna kot skala«. Nekdanji veleposlanik ZDA pri Natu Nicholas Burns je v tvitu označil Trumpovo ravnanje za veliko napako, saj so vsi predsedniki od Harryja Trumana izrekli podporo 5. členu – obrambi Evrope.
Trump bi lahko izkoristil simboliko spomenika 11. septembru, po katerem je bil prvič in edinkrat sprožen 5. člen – evropske zaveznice in Kanada so priskočile na pomoč ZDA. To je sicer omenil in na koncu govora razglasil, da prijateljev, ki so jim stali ob strani, ne bodo nikoli pustili samih. A pravo izrekanje zvestobe čezatlantskemu partnerstvu bi moralo izgledati drugače. Pred vrhom so bila med članicami razširjena pričakovanja, da bodo z večjo vlogo Nata v boju proti terorizmu (Islamski državi) in prvimi višjimi izdatki le prepričali nejevoljnega Trumpa. Niso se izpolnila.
O izdatkih je sicer doseženo strinjanje zaveznic, da bodo do decembra pripravile načrte za zvišanje izdatkov. Ti bodo nato pregledani februarja. Po Natovi logiki naj ne bi bil upoštevan le denar, ampak tudi zmogljivosti in sodelovanje na misijah v tujini. Med članicami, ki naj bi zvišale obrambne izdatke na 2 odstotka BDP, je Francija. Tisti, ki poskušajo ublažiti posledice Trumpovega robatega nastopa, denimo generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, so opozorili, da ZDA v resnici namenjajo več denarja za obrambo Evrope. Proračun za svojo navzočnost zvišujejo za 40 odstotkov, na 4,8 milijarde dolarjev.
Cerar: Slovenija
Cerar se je dan po vrhu sestal s Stoltenbergom. Po premierovih navedbah generalni sekretar prepoznava slovensko vlogo kot konstruktivno in koristno. Še več, v Cerarjevih očeh je Slovenija – vzorna članica. »Slovenija potrebuje Nato – je neki ščit,« je ocenil. Po dolgoletnem zanemarjanju obrambnega sistema, predvsem investicij v modernizacijo, naj bi vendarle prišli boljši časi. To da mora početi sama zase, saj potrebuje čvrste obrambne in varnostne strukture. Tudi status vojakov bi morali izboljšati. Pričakuje, da nabav opreme ne bodo spet spremljali veliki škandali.
